Vsak naslednji je lažji


 
Slovenci smo resnično zanimiv narod, kajti obožujemo učenje tujih jezikov in tudi kar dobri smo v tem. Pri nas ni nič nenavadnega, če človek govori več kot dva tuja jezika, v kar nas je najverjetneje kar malce prisilila redkost slovenščine v svetu. Poleg angleščine, ki se je začnemo učiti že v osnovnih šolah, nas navdušujejo še mnogi drugi jeziki, po večini seveda evropski. Lahko bi rekli, da si večina ljudi želi naučiti še dodaten tuj jezik ali dva, pa nekako ne najdejo časa zanj ali pa menijo, da so si zadali pretežko nalogo. Zato z vami danes delimo nekaj dejstev o učenju tujih jezikov ter razlikami med njimi. Kako težko se je v resnici naučiti novega jezika in katere jezike lahko obvladujete hitreje, kot druge?

Osnova je materni jezik

Zanimivo je, kako preko učenja tujega jezika začnemo na novo spoznavati materni jezik. Slovenščina je včasih še za nas rahlo nepredvidljiva, saj ima toliko posebnosti. Dober stranski učinek učenja tujega jezika je vsekakor poglabljanje znanja maternega jezika. Če ste venomer čutili odpor do slovenske slovnice, spregatev in sklanjatev, potem vam bo učenje tujega jezika zagotovo predstavljalo nekoliko večji izziv. Ne zgolj, da se boste učili pravil novega jezika, če jih boste želeli resnično razumeti in ponotranjiti, se boste morali spotoma poglabljati še v pravila maternega jezika. Tako boste pravzaprav zaobjeli dve muhi na en mah in ko boste premagali začeten odpor in trmo, vam bo učenje v pravo zabavo. Zatorej se veselite, kajti naučili se boste kar dveh jezikov hkrati, pri čemer bo slovenščina dobila popolnoma nove razsežnosti.

Več jezikov znaš, lažje ti je

Najtežje se je naučiti ravno prvega tujega jezika, razen če ste že odraščali v dvojezičnem okolju. Učenje tujega jezika je namreč sestavljeno iz kar nekaj poglavitnih delov, ki so si enakovredni. Med učenjem tujega jezika se tako sprva učimo posluha za nov jezik, naglaševanja in izgovarjave, kar je vse v domeni slušnega razumevanja in govornega izražanja. Obenem se učimo besednega zaklada, ki se ga v resnici naučimo na pamet, s povezovanjem in veščim prevajanjem. Če se želimo naučiti novih besed v tujem jeziku, si jih najprej prevedemo v materni jezik, jih nekako ovrednotimo, povežemo v stavek ali smiselno celoto in si jih nato zapomnimo. Seveda je ta proces bolj nezaveden, vendar terja kar nekaj truda in časa. Dalje se učimo pravil jezika, pa če jih študiramo ali preprosto sestavljamo v celoto. Saj veste, da ne moremo stavkov dobesedno prevajati, prav tako ne uporabe glagolov. Tovrstno učenje ima mnogo skupnega z ostalimi logičnimi vedami, recimo z matematiko, kjer se moramo najprej priučiti in razumeti določena pravila, da lahko po njihovem kopitu rešujemo zapletene izračune, oziroma v našem primeru, besede spreminjamo v logične stavke. Med učenjem tujega jezika sta tako ves čas aktivni obe možganski polovici, saj za njegovo učenje potrebujemo tako logično sklepanje in pomnjenje, kot abstraktno mišljenje in ustvarjalno povezovanje. Zato drži trditev, da se je prvega tujega jezika najtežje priučiti. Ko imamo v glavi že ustvarjen nek sistem za učenje jezikov, do vsakega naslednjega jezika pristopamo lahkotneje. Lažje povezujemo prehodno znanje s trenutno učečo snovjo in v glavi izoblikujemo prostor in sistem za nov jezik. Zatorej resno razmislite o obisku jezikovnih tečajev Bilingua, kajti vsako znanje se vam nekam naloži in vam omogoča, da vam je vsakič znova lažje pristopiti do novega izziva, pa najsi bo jezikovni ali ne.
 

Katerih jezikov se je najlažje naučiti?

Verjetno je vsem jasno kot beli dan, da se je najlažje učiti jezikov, ki so podobni maternemu jeziku. Tako nam Slovencem že zaradi počitnikovanja na sosednji obali, hrvaščina ne predstavlja hujšega izziva. Čeprav jo nemalokrat podcenjujemo, se je veliko lažje priučimo kot drugih tujih jezikov. Podobno velja za jezike, ki so podobni tistim, ki smo jih že usvojili. Glede na to, da večina ljudi vsaj za silo zna govoriti angleško, se nam je nato lažje učiti jezika, ki spada v isto jezikovno skupino, recimo nemščina. V nadaljevanju so jeziki razdeljeni v jezikovne skupine in podane so primerjave v težavnosti njihovega učenja. Tako boste vsaj približno vedeli, koliko truda in časa boste morali vložiti v učenje želenega tujega jezika.

Romanski jeziki – primerjava (latinščina, italijanščina, francoščina, španščina, portugalščina)

Romanski jeziki so spevni in gredo radi v uho, kar je najverjetneje tudi razlog, da jih obožujemo. Mama romanskih jezikov je seveda latinščina, ki pa velja za mrtev jezik, ki se širše uporablja zgolj za strokovne znanstvene izraze v botaniki, pri anatomiji in seveda ne pozabimo na zdravstvene izvide, ki jih povprečen smrtnik niti slučajno ne razume. Če bi se torej učili latinščine, bi ne zgolj razumeli zapletenih zdravniških izvidov, temveč bi imeli odlično osnovo za romanske jezike. Vendar se tovrstnega pristopa lotijo le redki, zato bomo proces raje obrnili. Med romanskimi jeziki je najtežja in najbolj opevana obenem francoščina. Velja za najbolj romantični in speven jezik, ki pa je poln nenavadnih pravil, izgovarjava in pisava sta si povsem različni, njeno učenje pa je dolgotrajno. Vendar ima francoščina ogromno prednosti, če se odločite, da bo to prvi romanski jezik, ki se ga boste učili. (Jezikovni tečaj francoščine preverite TUKAJ). V kolikor že znate francosko ali pa se je nameravate učiti kot prvega romanskega jezika, vam bo kasnejše učenje drugih romanskih jezikov precej enostavneje. Že res, da ima francoščina težka pravila in včasih resnično komplicirano izgovarjavo, vendar vam bo dala osnovo, ki je ne bo mogoče podreti. Obratno je recimo z italijanščino ali španščino, ki veljata za mnogo bolj ljudska in preprosta jezika. Tudi teh dveh romanskih krasotic ne gre podcenjevati, vendar vam bo njuno učenje vzelo pol manj časa, kot učenje francoščine. Vendar pa se boste kasneje težje privadili na vse razlike pri drugih romanskih jezikih. Če iščete lažji izziv, ki vam bo ponudil hitre in učinkovite rezultate ter možnost sporazumevanja v tujini, pa vam vsekakor priporočamo, da se odločite za učenje italijanščine (preverite tečaj TUKAJ) ali španščine (preverite tečaj TUKAJ). Portugalščina je še eden izmed posebnih jezikov, po težavnosti učenja pa je nekje vmes med francoščino ter lažjima, italijanščino in španščino. Portugalski naglas je drugačen kot pri katerem koli drugem romanskem jeziku in imajo kar nekaj svojih posebnosti. (Preverite tečaj portugalščine TUKAJ).

 

Germanski jeziki – primerjava (angleščina, nemščina, nizozemščina)

Med germanskimi jeziki je zagotovo najbolj enostavna angleščina, vsaj ko govorimo o osnovnih možnostih sporazumevanja. Obenem angleščino slišimo na vsakem koraku, učimo se je od nekdaj in gledamo pretežno filme v angleščini. Težje postane ob preučevanju starejše angleščine, ki je danes redko v rabi, z izjemo leposlovja in visokih družbenih ter kulturnih krogov. Vendar ne skrbite, angleščine se lahko priučite že v nekaj mesecih, nato pa jezik nadgrajujete tudi več let, če vam je v veselje (preverite tečaj angleščine TUKAJ). Ne bodite presenečeni, če boste ugotovili, da sta si v resnici nemščina in angleščina precej različni, tako po izgovarjavi, pisanju kot pravilih. Nemščina je resnično posrečena in ko enkrat razumete nekaj osnovnih pravil, način skladanja besed in usvojite trdo izgovarjavo, boste hitro napredovali. Če ste popoln začetnik, se zgolj ne trudite izgovarjati nemških besed po angleško, kajti to vam zna povzročiti kar nekaj preglavic. Nemščina je nekoliko bolj kompleksna in težje razumljiva od angleščine, vseeno pa ni jezik, ki se ga ne bi zmogli naučiti v doglednem času. Obenem sta nemško govoreči državi le lučaj stran, zatorej lahko preizkušate pridobljeno znanje vsak vikend. Tiste, ki si želite nekaj spodbude in usmeritev, pa vabimo na tečaj nemščine, ki ga najdete TUKAJ. Nizozemščina je, če ste jo kdaj poslušali, na trenutke tako zabavna, da bi človek kar prasnil v smeh ob vseh »h-jih« in drugih, nam nenavadnih načinih izgovarjave. Nizozemščina je bolj sorodna z nemščino kot angleščino, vzela pa vam bo tudi malce več časa in od vas zahtevala nekoliko več truda, kot prej omenjena jezika.

Slovanski jeziki – primerjava (hrvaščina, ruščina, poljščina)

Slovanski jeziki so prav tako kompleksni in raznovrstni kot katera koli druga skupina jezikov. Slovenščina sicer velja za enega težjih slovanskih jezikov, vendar pa ruščina po zahtevnosti prav nič ne zaostaja. Pri ruščini je celo zaznaven vpliv francoščine, saj je nekoč veljalo, da je francoščina najbolj vzvišen in večvreden jezik, zaradi česar je pustila svoje sledi marsikod (tudi v angleščini je mnogo besed francoskega izvora). Izmed vseh slovanskih jezikov se boste zagotovo najlažje priučili hrvaščine ali pa jo izboljšali ter obogatili z novim besednim zakladom. (Preverite jezikovni tečaj hrvaščine TUKAJ). Tudi ostalih južnoslovanskih jezikov se lahko priučite precej hitro, česar pa ne moremo trditi za zahodnoslovansko skupino. Med bolj poznane zahodnoslovanske jezike štejemo češčino, slovaščino in poljščino. Slednji sta si podobni in poznavanje ene vodi v lažje učenje druge, češčina pa je najbolj pojoč slovanski jezik. Zmeda nastane pri besedah, ki pri nas pomenijo eno, v zahodnoslovanskih jezikih pa nekaj povsem drugega. Za najtežjo in obenem najbolj gracilno pa velja ruščina. Sprva se boste morali priučiti cirilice, nato pa se prebiti še čez zapletene stavčne strukture. Vendar pri ruščini velja, da njeno učenje poteka podobno kot rast bambusa – sprva ni videti skoraj nobenih rezultatov, nato pa se vam kar zlepa odprejo vrata v svet tega jezika. Obenem je znanje ruščine vedno bolj zaželeno zaradi poslovnih povezav in prav ruščina je tista, ki vam izmed vseh slovanskih jezikov lahko prinese najboljša izhodišča (tako jezikovna kot druga). Če razmišljate o učenju ruščine, vas vabimo k ogledu tečajev, ki jih ponujamo v jezikovni šoli Bilingua, ruščino pa najdete TUKAJ.

Druge skupine jezikov (madžarščina, kitajščina, arabščina itd )

Jeziki, ki nimajo prav nič skupnega z maternim jezikom ali z jeziki, ki se jih učimo, predstavljajo največji zalogaj. Pravijo, da sta arabščina in japonščina med najtežjima jezikoma za učenje, zagotovo pa tudi ugrofinski jeziki, kot sta madžarščina in finščina prav nič ne zaostajajo. Če si želite učiti jezikov, ki nimajo nobenih skupnih korenin z jeziki, ki jih že znate, boste dodobra prevetrili svoje možgane. Že res, da boste za njihovo učenje potrebovali precej časa, vendar boste obenem zbudili še svoje male sive celice in pridobili karakterne lastnosti, kot so vztrajnost, neomajnost in potrpežljivost. V vsaki stvari je nekaj dobrega, tudi v težavnih tujih jezikih. In še vedno pregovor »Več jezikov znaš, več veljaš«, velja kot pribit.

 

 

 

 

 



Naprej na: