Vpliv jezika – Ali sploh obstaja kaj takega kot je “univerzalna percepcija”?


To je vprašanje s katerim se ubadamo že stoletja pa vendar v zahodnem svetu intenziveje šele zadnjih nekaj desetletij. Jezik je največja manifestacija človeškega uma, ki se neposredno odraža v interaktivnosti z našimi mislimi in razmišljanjem na splošno. Ko slišite določen izraz ali še boljše prepoved, recimo “ne razmišljaj o morju”, o čemu razmišljate prav zdaj? Ne samo, da jezik sproži misel, povezanost je tako močna, da jo pravzaprav težko kontroliramo. Praktično nemogoče je, da ne razmišljamo o stvari, ki smo jo v naših mislih pravkar oživili z jezikom. Seveda ob predpostavki, da poznamo kodo za specifično besedo. Jezik je torej brez dvoma najbolj sofisticiran in mogočen rezultat človeškega uma in absurdno bi bilo trditi, da nima povezave z našimi mislimi.

Ali sploh obstaja kaj takega kot je “univerzalna percepcija”?

Za ljudi, ki govorijo več različnih jezikov, je ugotovljena močna povezava s sposobnostjo raznolikega načina razmišljanja in percepcije ter večje inovativnosti. Kljub temu je zaradi močno zastopanega argumenta in splošnega prepričanja, da v svetu obstaja univerzalna percepcija, veliko strokovnjakov, filozofov, psihologov in lingvistov še vedno skeptičnih in kritičnih do ideje, da gredo različni jeziki z roko v roki z raznolikim načinom razmišljanja in pogledom na svet. Pa vendar bi ta teza zdržala le ob predpostavki, da jezik nima nobenega vpliva na misel, ki pa smo ovrgli že čisto na začetku.
Je torej mogoče, da imajo drugače govoreči ljudje zaradi razlik v jeziku tudi drugačno percepcijo sveta? Nekatere kulture se izražajo popolnoma drugače in direktni prevodi sploh niso mogoči. Vsem dobro poznana fraza “lost in translation” se ne odraža samo v nerazumljenih šalah, pač pa gre veliko globje.
In to že med evropskimi jeziki, kjer se kulture ne razlikujejo tako zelo močno, kaj šele ko poskušamo narediti primerjavo s kakšnimi bolj oddaljenimi kulturami, kjer uporabljajo recimo tudi popolnoma drugačne navigacijske sisteme in izraze tako za prostor kot čas. Če vzamemo za primer aboridžinske skupnosti, oni namesto izrazov za levo, desno, spredaj, zadaj, poleg, nasproti in podobno, uporabljajo le smeri neba. V enem izmed eksperimentov, so Aboridžine prosili, naj razvrstijo kartice s slikami različno starih obrazov od najmlajšega do najstarejšega. Rezultate so primerjali z angleško govorečimi ljudmi, ki so dobili enaka navodila in odkrili zelo zanimivo dejstvo. Med tem, ko so angleško govoreči predstavniki vedno zložili kartice po starosti od leve proti desni, so jih Aboridžini vedno zložili drugače, enkrat od leve proti desni, drugič proti levi, tretjič proti sebi, spet četrtič stran od sebe. Odvisno od tega kako so jih posedli pred eksperimentom, so ugotovili, da kartice s slikcami različnih starosti obrazov, popolnoma spontano vedno zložijo od vzhoda proti zahodu. Že samo to razlika za Aboridžine pomeni drugačno percepcijo prostora, kar jim posledično omogoča, da se znajo bolje orientirati v prostoru in navigirati, kot bi to sicer počeli v angleškem jeziku.
Naj bo to zgolj en primer izmed morja razlik, ki se pojavljajo med jeziki in vplivajo na našo percepcijo. Lahko si samo predstavljate kako globoko lahko vplivajo izrazi tudi na druga področja našega razumevanja sveta. Pomislite že zgolj na samostalnike različnega spola in poizkušajte razumeti, da imajo nekatere starodavne kulture tudi po 16 različnih spolov.
Dejstvo je, da so tudi različne religije vplivale na jezik. Lep primer je budizem. Budhha se je že takrat zavedal močnega vpliva jezika na človeški um in nekateri ga omenjajo celo kot prvega lingvista na planetu. V deželah, kjer je imel budizem večji vpliv za mnogo stvari ne obstaja beseda “biti” oz. da nekaj “je/obstaja” pač pa da nekaj postaja, kar ima v njihovem zemljevidu sveta popolen smisel. Primer: Drevo “postaja” in ne “je”. Prav tako reki ne rečejo reka, najbolj razumen direkten prevod v angleščino bi bil “rivering” med tem, ko beseda “river” sploh ne obstaja. Eden izmed bolj nazornih jezikov tega je burmanski jezik. Prav tako redko uporabljajo besedo “jaz”. Nič čudnega ne bo, če boste prebrali knjigo v japonščini, kjer ne bo niti enkrat omenjena beseda “jaz”. Zakaj je temu tako in kakšna filozofija stoji zadaj pa je že tema za povsem novo, zelo zanimivo poglavje, ki ga boste lahko prebrali v eni izmed nasledjih Bilinguinih objav. Želimo si, da smo vam uspeli približati nekaj idej zakaj je jezik tako pomemben del našega uma in misli, ki ga nikakor ne bi smeli jemati za samoumevnega.

 

 

 

 

 


Nazaj na:
Naprej na: