KITAJSKA SLOVNICA

KITAJSKA SLOVNICA


OSNOVE KITAJŠČINE

 

Kitajščine se veliko ljudi na prvi pogled kar ustraši zaradi kompleksnosti njenega zapisa – pismenk.

Vendar pa jih večina ne ve, da so le-te sestavljene iz manjših delov, radikalov, ki se jih naučimo sestavljati skupaj, da sploh dobimo te kompleksne pismenke.

 

 

KAJ SPLOH SO RADIKALI?

 

Radikali so posamezni deli pismenk, ki nam povejo pomen ali pa približno izgovorjavo pismenke.

Na podlagi poznavanja radikalov lahko včasih celo ugotovimo izgovorjavo določene pismenke, pa čeprav jo šele prvič vidimo.

 

Pa si poglejmo nekaj osnovnih radikalov, ki tvorijo večino pismenk:

 

人   rén  –  človek                                               土   tǔ  –  zemlja                                              

女   nǚ  –  ženska                                                水   shuǐ  –  voda

口   kǒu –  usta                                                   火   huǒ  –  ogenj           

门   mén –  vrata                                                 日   rì  –  sonce   

大   dà  –  velik                                                    月   yuè  –  luna   

小   xiǎo  –  majhen                                             雨   yǔ  –  dež  

心   xīn  –  srce                                                    木   mù  –  les    

手   shǒu  –  roka                                                 山   shān  –  gora   

目   mù  –  oko                                                     虫   chóng  –  žuželka                                                                

贝   bèi  –  školjka                                                马   mǎ  –  konj 

 

Ste morda opazili, da so nekateri radikali zelo podobni stvarem v njihovi dejanski obliki? Na primer 人, 口, 门, 火 in 山?

Nekatere ljudi včasih spominjajo na risbice, ki so jih risali v osnovni šoli. Pa vas?

Nad latiničnim zapisom radikalov so se pojavili tudi razni znaki, ki jih v slovenščini nimamo – to so toni.

 

KITAJSKI TONI

 

Kitajščina je tonalni jezik, kar pomeni, da ima vsak zlog svoj določen ton.

Če ga spremenimo, se spremeni tudi pomen pismenke. Poznamo 5 tonov, in sicer:


* prvi ton  –  dolg in visok

* drugi ton  – kratek in rastoč

* tretji ton  – dolg in padajoč ter rastoč

* četrti ton  – kratek in padajoč

* peti ton  – nevtralni ton brez intonacije

 

Primere bomo ponazorili na besedi »ma« :

 

* prvi ton označimo z dolgo črto

latinični zapis: mā

pomen: mama

zapis s pismenko: 妈 (radikala ženska in konj skupaj tvorita pismenko mama)

izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)

 

* drugi ton označimo s kratko rastočo črto

latinični zapis: má

pomen: krastača

zapis s pismenko: 蟆 (tukaj pa se skrivajo radikali: žuželka na levi in sonce + velik na levi … kaj pa je to nad njima?  –> podobno je travi, kajne? Tako je, to je radikal za travo)

izgovorjava: izgovarjavo pa tu daje desni del pismenke, saj je to tudi samosvoja pismenka, sestavljena iz trava + sonce + velik = 莫, ki se izgovori kot mò – kot smo rekli v uvodu, dajejo nekateri radikali pismenkam samo približno izgovorjavo, zato je tukajšnja izgovorjava ma le podobna izgovorjavi mo)

 

* tretji ton označimo s povezano kratko padajočo in kratko rastočo črto

latinični zapis: mǎ (kot narobe obrnjena slovenska strešica na samoglasnikih – širok ê)

pomen: konj

zapis s pismenko: 马

izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)

 

* četrti ton označimo s kratko padajočo črto

latinični zapis: mà

pomen: ozmerjati

zapis s pismenko: 骂 (radikal za konja je spodaj, nad njim pa sta dva radikala za usta, ker z usti nekoga ozmerjamo)

izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)

 

* peti ton pa je brez oznake

latinični zapis: ma

pomen: pismenka stoji na koncu stavka in trdilno poved spremeni v vprašalno

zapis s pismenko: 吗 (radikal za usta na levi in za konja na desni, usta se navezujejo na govorjenje, spraševanje)

izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)

 

 

Avtorica: Karla Ana Dolenc



Naprej na: