Učenje tujih jezikov ni le zabavno, je tudi zdravo! Preverite, zakaj.


Da ima učenje jezikov številne prednosti, je znano vsem. Prinaša nam dodatno znanje, odpira nove zaposlitvene in karierne priložnosti, omogoča nam širjenje obzorij, spoznavanje novih ljudi in kultur … Na Bilingui verjamemo, da vsak novi jezik, s katerim se srečamo, pa naj bo to za krajši ali daljši čas, prinaša novo percepcijo.

A učenje jezikov je dobro tudi za enega izmed najpomembnejših in najskrivnostnejših organov človeškega telesa – naše možgane. V nadaljevanju vam izdamo, zakaj.

1. Večja koncentracija

Raziskave Naje Ferjan Ramirez, slovenske znanstvenice na področju dvojezičnosti pri otrocih na Univerzi v Washingtonu, so pokazale, da imajo večjezični dojenčki aktivnejšo prefrontalno skorjo možganov. Nenehno preklapljanje med dvema ali več jeziki namreč utrdi možgansko mrežo in poskrbi za dodatno vadbo dojenčkovih možganskih celic. Pri dojenčkih to pomeni, da so njihovi možgani popolnoma zmožni specializacije v dveh ali več jezikih, še preden naši najmlajši sploh začnejo govoriti! Ljudje, ki pogosto govorijo več jezikov, so torej vajeni jezikovnega preklapljanja, zaradi česar se lažje in hitreje osredotočijo na različne naloge – in to tudi takrat, ko te niso jezikovne narave.

 

2. Boljši delovni spomin

Zaradi preklapljanja med več jeziki se izboljša tudi delovni spomin možganov. Študija Univerze v Granadi in Univerze York v Torontu iz 2013 je pokazala, da so dvojezični otroci boljši pri ohranjanju, procesiranju in posodabljanju informacij v kratkem časovnem obdobju, skratka imajo boljši delovni spomin. Posledično rezultati raziskave predpostavljajo, da so večjezični govorci boljši pri nalogah, ki zahtevajo to obliko spomina, kar pomeni, da med drugim nimajo težav z bralnim razumevanjem, sledenjem navodilom, mentalnim računanjem.

 

3. Upočasnitev staranja možganov

Raziskava Univerze v Edinburgu je pokazala, da imajo ljudje, ki govorijo več jezikov, znatno večje kognitivne sposobnosti kot ostali. Te se najbolj kažejo v splošni inteligenci in branju. Dobra stran teh ugotovitev je tudi, da ni važno, kdaj ste se začeli učiti tujega jezika. Rezultati so pokazali, da se dobrodejni vplivi dvojezičnosti razvijejo tudi, kadar se začnete učiti jezika v poznejših letih in ne le kot otrok.

 

4. Upočasnitev kognitivnih bolezni

Fizični in mentalni trening, kot je recimo aktivna uporaba različnih jezikov, pomaga pri ohranjanju kognitivnih funkcij v možganih in upočasni simptome pri ljudeh, ki trpijo za demenco in Alzheimerjevo boleznijo, pravi Kim Potowski, profesorica na Univerzi v Illinoisu. Ellen Bialystok, psihologinja na Univerzi York v Torontu, je preučevala 211 ljudi (enojezični in dvojezični) z visoko verjetnostjo razvoja Alzheimerjeve bolezni in ugotovila, da so se prvi simptomi bolezni pri dvojezičnih ljudeh pojavili več kot 5 let kasneje kot pri tistih, ki govorijo le en jezik.

 

Znan pregovor pravi, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Da pa nas tudi učenje novega jezika drži stran od zdravnikov, bo kot vse kaže tudi držalo, kajne? 🙂

Tjaša Dražnik


Nazaj na: