DER, DIE oder DAS?
Nemške določne člene, ki nam obenem povedo spol samostalnika, se je najlažje naučiti skupaj s samostalnikom. Obstajajo pa seveda tudi pravila, kdaj je nek samostalnik zagotovo DER, torej moškega spola, DIE, torej ženskega spola, oziroma DAS, torej srednjega spola.
Eno teh pravil zajema določanja po biološkem spolu ‒ primer za to so poklici, kjer se bo ženska oblika poklica praviloma končala na -in, razen pri izjemah, kjer se beseda spremeni bolj korenito (der Kaufmann / die Kauffrau – trgovec / trgovka) in druga poimenovanje oseb (kot na primer otrok). Pri tem pravilu pa prihaja predvsem pri poimenovanju oseb do občasnih odstopanj, ki so deloma vezana na druga pravila (das Mädchen – deklica).
Drugo pravilo se veže na določanje po končnicah. Pri določanju po končnicah moramo biti zelo pozorni, saj nas včasih lahko besede zavedejo, saj pogledamo samo zadnjih nekaj črk, ki pa niso vedno del končnic, saj se lahko kakšne teh črk še vežejo na koren besede. Lep primer za to je beseda Spion (vohun) ‒ končnica -ion, ki velja za samostalnike ženskega spola, je tu zavajajoča, saj je -i- še del korena besede in je beseda Spion pravzaprav moškega spola ‒ ter tudi iz vidika, da gre za moški poklic.

Spodaj naštevamo končnice in skupine samostalnikov po katerih lahko določamo člen oz. spol samostalnika.
Pri vsakem spolu samostalnikov boste našli nekaj primerov in morebitnih izjem.
Samostalniki moškega spola (DER)
Moške osebe:
der Mann (moški), der Präsident (predsednik)
Letni časi:
der Frühling (pomlad), der Sommer (poletje), der Herbst (jesen), der Winter (zima)
Dnevi/Meseci:
der Montag (ponedeljek), der Dienstag (torek), … der Januar, der Februar, …
Padavine:
der Regen (dež), der Schnee (sneg), der Hagel (toča)
Samostalnik, ki se konča na ling:
der Schmetterling (metulj), der Lehrling (vajenec)
Samostalnik, ki se konča na ich/ig:
der Teppich (preproga), der Honig (med)
Samostalnik izpeljan iz glagola brez en:
der Lauf (tek – iz glagola laufen – teči), der Sitz (sedež – iz glagola sitzen – sedeti)
Samostalniki ženskega spola (DIE)
Ženske osebe:
die Frau, die Präsidentin (ampak: das Fräulein, das Mädchen – v teh dveh primerih gre namreč za pomanjševalnici)
Kot samostalnik uporabljena števila:
die Eins (enka)
Samostalnik, ki se konča na ung:
die Endung (končnica)
Samostalnik, ki se konča na schaft:
die Mannschaft (ekipa)
Samostalnik, ki se konča na ion:
die Diskussion (razprava)
Samostalnik, ki se konča na heit/keit:
die Freiheit (svoboda), die Heiterkeit (veselje)
Samostalnik, ki se konča na tät:
die Identität (identiteta)
Samostalnik, ki se konča na ik:
die Musik (glasba)
Samostalniki srednjega spola (DAS)
Črke:
das A
Samostalnik, ki se konča na lein/chen:
das Fräulein (gospodična), das Mädchen (deklica)
Samostalnik, ki se konča na um:
das Museum, das Aquarium
Samostalnik, ki se konča na ment:
das Experiment (eksperiment)
Tujka, ki se konča na ma:
das Thema (tema), das Drama (drama)
Samostalnik izpeljan iz glagola v Infinitivu:
das Laufen (tekanje), das Essen (hrana)
Samostalnik iz angleškega glagola, ki se konča na ing:
das Timing (tajming), das Training (trening)
Avtor: Timotej Klopčič
Množinski samostalniki v nemščini
Vprašanje, ki ga učenci nemščine pogosto zastavijo je:
“Ali obstajajo pravila za tvorjenje množine v nemščini in kako vem kdaj je -n in kdaj je -s?“
Že tako mnogim predstavljajo problem določni in nedoločni členi in določanje spola, potem pa se pri vsakem spolu pojavi še cela kupica nekih pravil za določanje oblike v množini.
Brez skrbi, saj smo v prejšnjem prispevku lahko videli, da za določanje spola obstajajo pravila, ki se navezujejo na končnico besed samostalnikov in nekaj teh pravil, se pojavi tudi, ko se sprašujemo glede določanja končnice za množino.
Vse skupaj pa pravzaprav ni tako težko, saj se množina pri večini samostalnikov tvori (oz. ne tvori) praktično samo na 5 različnih načinov z -n oziroma -en, -e, -r/er, -s, ali pa se pri množini ne doda nobene končnice in ne pride do drugih sprememb, kot da zamenjamo določni člen DER, DIE ali DAS v člen DIE, ki nam vedno nakazuje množino.
Čeprav se na prvi pogled zdi zadeva težka, je pravzaprav zelo pregledna in preprosta in precej lažja kot v slovenščini, saj se samostalniki ne spreminjajo toliko glede na sklanjatev,
razen v primeru genitiva (rodilnika), kjer samostalniki moškega (der) in srednjega (das) spola, dobijo končnico -s in pri dativu (dajalniku) množine, kjer ne glede na spol oz. določni člen v ednini, vsi samostalniki dobijo končnico -n, razen, ko se končajo na končnico -s ali pa se tako ali tako že končajo na -n, saj podvojeni n na koncu besede ne bi bil smiseln.
Spodaj našteta pravila so razdeljena najprej po končnici, ki jo samostalnik dobi v množini, nato pa so izpostavljene končnice samostalnikov v ednini glede na spol ter posebnosti, pod vsakim pravilom pa je tudi primer.
Tvorjenje množine s končnico –n/en
- moški samostalniki s končnicami e, ent, and, ant, ist, or
Primer: der Student – die Studenten (študent)
- ženski samostalnik s končnicami e, in, ion, ik, heit, keit, schaft, tät, ung
Primer: die Nation – die Nationen (nacija)
- posebnost pri ženskih samostalnikih s končnico in: ‚n‘ se podvoji
Primer: die Lehrerin – die Lehrerinnen (učiteljica)
- pri tujkah s končnicami ma, um, us se končnica v množini po navadi zamenja z en.
Primer: das Thema – die Themen (tema)
Tvorjenje množine s končnico –e
- moški samostalniki s končnicami eur, ich, ier, ig, ling, ör
Primer: der Friseur – die Friseure (frizer)
- veliko enozložnih samostalnikov ženskega spola (množina velikokrat dobi preglas)
Primer: die Hand – die Hände (roka)
Tvorjenje množine s končnico -r/er
- veliko enozložnih samostalnikov srednjega spola (množina velikokrat dobi preglas)
Primer: das Wort – die Wörter (beseda)
POZOR: Ženski samostalniki množine se nikoli ne tvorijo z r/er.
Tvorjenje množine s končnico -s
- moški, ženski in samostalniki srednjega spola s končnicami a, i, o, u, y
Primer: das Auto – die Autos (auto)
- Priimki
Primer: die Lehmanns = die Familie Lehmann (Lehmannovi = družina Lehmann)
Samostalniki, katerim se oblika v množini ne spremeni
- moški samostalniki s končnicami el, en, er
Primer: der Löffel – die Löffel (žlica)
- samostalniki srednjega spola s končnicami chen, lein
Primer: das Mädchen – die Mädchen (deklica)
Avtor: Timotej Klopčič
Slovar modernih kratic
Ker se nekatere kratice prijemajo tudi pri starejših, lahko ob napačnem tolmačenju pride tudi do skrajno neprijetnih situacij. Povejte torej svojim mamam in babicam, da LOL, ne pomeni LOTS OF LOVE.
Sicer pa so, BYOB, OMG, FYI, just so yesterday (JSY), da si bomo JIC (just in case) raje pogledali nekaj bolj trendi kratic, na katere boste kot uporabniki družbenih omrežij najverjetneje pogosto naleteli.
TBH: To Be Honest.
Pogosto uporabljena kratica po kakšni kontraverzni izjavi.
Npr. “I don’t think I’ve ever really liked chocolate, TBH.”
MTFBWY: May The Force Be With You.
Sposojeno iz “Star Wars,” vendar bi lahko rekli, vse bolj popularno te dni.
Npr. “I’m going out Mum! Ok, don’t forget to take your mask and gloves and MTFBWY.”
OTP: One True Pairing.
Gre za nekaj kar dobro paše skupaj.
Npr. “Lana and Matic are my OTP.”
HMU: Hit Me Up.
Kot da bi rekli kontaktiraj me, samo da bolj hip.
Npr. “You’re kinda cute…feel free to HMU.”
FaTH: First and Truest Husband.
FaTH: First and Truest Husband.
Kar ne pomeni nujno, da gre za moža.
Npr. “This relationship has been so incredible, you’ll always be my FaTH.”
YSK: You Should Know.
Uporabite, kadar želite postaviti stvari v objavi v kontekst.
Npr. “We had a family dinner, and YSK we rarely get together as a family.”
DFTBA: Don’t Forget To Be Awesome.
Za to kratico sta zaslužna brata John in Hank Green in razlaga ni potrebna.
Npr. “See you later, DFTBA!”
RT: Retweet.
Ni tako nova, pa vendar, če niste uporabniki Twiterja, morda ne ne boste poznali.
Npr. “RT @personwhotweeted: I love acronyms!”
OAN: On Another Note.
Velikokrat uporabljena v neformalnih emailih.
Npr. “Hi Grandma! School’s been great, but OAN hanging out with my friends is somuch better!”
IMO or IMHO: In My (Humble) Opinion.
IMO or IMHO: In My (Humble) Opinion.
Na tak način na spletu skrajšano omenimo, da je to le naše mnenje.
Npr. “I love this blog post, but IMO, there should have been more of those on your site.”
DAE: Does Anyone Else.
DAE: Does Anyone Else.
Tako lahko začnemo vprašanje.
Npr. “DAE wanna enroll in that awesome Portuguese class at Bilingua?”
IRL: In Real Life.
Vemo, da so družabna omrežja, daleč od resničnega življenja, zato uporabimo to, ko želimo nekaj prenesti v resnično življenje.
Npr. “You’re so good in French, I would love to meet you IRL.”
FTW: For The Win.
Ne pomeni “F*ck the what”, kar ste si verjetno najprej mislili, temveč kratica, ki jo navadno uporabimo na koncu trditve, ki jo želimo poudariti.
Npr. “It’s pouring out today, wet socks FTW!”
IANAD: I Am Not A Doctor.
Nekaj kar reče Trump preden strese iz rokava vrsto neumnosti.
Npr. “IANAD, I’m saying do what you want.”
WDYMBT:
What Do You Mean By That? Zelo uporabna kratica, ki nadomesti, kar cel stavek.
Npr. “WDYMBT?”
BYOB: Bring Your Own Beer.
In ne kot so nekateri zmotno razumeli, ker je bilo pogosto na kakšnih vabilih na zabave, “Bring Your Own **tches.
Npr. “See you on Friday night at my place. And BYOB”.
LMK: Let Me Know.
IKo nekoga prosimo, da nam sporoči dodatne informacije.
Npr. “Alright if you wanna learn Spanish LMK, I’ll arrange a meeting at Bilingua.”.
TIL: Today I Learned.
Če tako začnete objavo, boste svojim bralcem dali vedeti, da boste z njimi delili neko novo informacijo.
Npr. “TIL people use their whole brain, not just 10%.”
ELI5: Explain Like I’m 5 (years old).
Navadno uporabljamo, ko sprašujemo po bolj kompleksnih idejah.
Npr. “ELI5, how does gravity work?”
TL;DR: Too Long; Didn’t Read.
Ko ste preleni, da bi prebrali daljši članek, lahko uporabite ta odgovor.
Npr. “TL/DR but I’m sure it’s interesting.”
TBT: Throw Back Thursday.
Verjetno že znana pa vseeno vredna pojasnila. Uporabimo, ko objavimo (na četrtek) fotografijo kot spomin na pretekle dogodke.
Npr. “I’m gonna TBT this picture of us having a blast at Bilingua language school.”
Kdaj izbrati individualni jezikovni tečaj in kdaj skupinski?
Obe obliki jezikovnih tečajev imata svoje prednosti, zato morate najprej sami pri sebi razmisliti, kakšen način učenja ustreza vam, koliko ste motivirani in koliko časa na teden ste pripravljni nameniti jeziku.

- Termini
- Paket
- Lokacija
- Vsebina
- Jezikovni trener
- Dinamika
- Cena

Prednosti skupinskih tečajev se skrivajo drugje
Ena izmed njih je, da se učimo tudi na napakah drugih. Medtem, ko pomagamo drugim pri razumevanju snovi, hkrati sami
utrjujemo snov, kar je zelo učinkovita metoda. Strah pred govorjenjem, pogosto uspešno rešujemo s smehom in ob pravilnem
vodenju tečajev, kmalu spoznamo, da je strah odveč in da se iz napak največ naučimo.
Poleg jezikovnega trenerja imate na voljo še sošolce s katerimi si lahko pomagate tudi izven učilnice. Znotraj skupin se navadno
spletejo prijateljstva, ki trajajo in tako velikokrat motivirate drug drugega, da skupaj nadaljujete na višje stopnje. Pogosto se
pojavi tudi nekaj zdrave mere tekmovalnoste, ki člane skupine vleče navzgor k napredku. V skupini je mogoče izvesti tudi več
didaktičnih vaj s katerimi čas hitreje mine in pogosto možgane prepričamo, da se igramo, kar tudi v resnici se, a se zraven
ogromno naučimo. Več o prednostih skupinskih tečajev smo že pisali in si lahko preberete tukaj:
.
To je nekaj osnovnih lastnosti in razlik med individualnimi in skupinskimi jezikovnimi tečaji. Če še vedno niste odločeni, kateri
je pravi za vas, pokličite ali pišite za posvet.
hrvaščine, nato pa še stopnjo in paket. Večji je paket, večji je popust.
Saj veste, vsak nov jezik, vam da novo percepcijo sveta. In dojemanje sveta skozi našo prizmo, je naša velika moč.
Ruski jezik za začetnike
Kako se lotiti ruskega jezika?
Vsem je jasno, da je v današnjem svetu dobro znati več tujih jezikov. Ko se sprašujemo, kateri naj bo naš naslednji
jezikovni izziv, ne spreglejmo jezika, ki ga govori kar 265 milijonov ljudi, in se pogumno odločimo za tečaj ruščine.
Zakaj prav ruski jezik?
Slovenci imamo pri učenju ruskega jezika kot Slovani veliko prednost pred vsemi ostalimi. Slovenščina in ruščina sta
si namreč v marsičem podobni, zato lahko hitro in brez posebnega truda razumemo strukturo stavkov, sklanjanje
in spreganje ter izgovorjavo. Vseeno pa jezika nista enaka in smiselno je, da se za začetek vpišemo na skupinski ali
individualni tečaj ruskega jezika, kjer nam učitelj predstavi osnove, na katerih nato znanje lažje gradimo.
Ruščina uporablja cirilico, zato te pri učenju ne moremo zanemariti. Nekatere črke so enake kot latinske, nekatere
podobne, nekaj pa je takih, ki so popolnoma drugačne. Tistim, ki poznajo srbsko cirilico, bo tudi učenje ruske abecede
oz. azbuke lažje steklo. Pozna pa ruščina tako kot slovenščina zapis enega glasu z eno črko, kar pomeni, da logiko
zapisovanja hitro usvojimo.
Slika 1: Ruska abeceda – azbuka
Rusija se, denimo, napiše tako
(tisti »narobe obrnjen R« na koncu besede je ruska črka »ja«):
Россия
Slovenija pa tako:
Словения
Na tečaju ruščine se najprej naučimo nekaj osnovnih fraz,
ki so v marsičem podobne kot v slovenščini …
… in takšne, ki so popolnoma drugačne:
Slovencu največ preglavic povzročajo t. i. lažni prijatelji – besede, ki zvenijo enako kot v slovenščini, vendar imajo pogosto
prav nasproten pomen. Ravno zato je tako pomembno, da osnove usvojimo na tečaju ruščine skupaj z učiteljem, da si ne bi
domišljali, da je tako ali tako »vse enako«, potem pa bi prišlo do nesporazumov. Spodaj je nekaj primerov ruskih besed, ki se
izgovorijo enako kot slovenske, vendar je njihov pomen drugačen:
Najboljši primer, zakaj se vpisati na jezikovno šolo na tečaj ruskega jezika, pa je prikazan spodaj. Slovenec želi Rusu sporočiti,
da je njegovo življenje krasno in je nanj ponosen. 🙂
Na tečaj ruščine v Ljubljani se lahko vpišete TUKAJ, kjer vam bodo naši jezikovni trenerji pomagali, da boste v le nekaj urah
spregovorili v ruščini in lahko vzpostavili prve stike s svojimi poslovnimi partnerji ali se pripravili na potovanje po največji
državi sveta.
Ruščina ima tako kot slovenščina šest sklonov (vendar so končnice drugačne kot pri nas), tri slovnične čase (preteklik, sedanjik
in prihodnjik), ki pa se tvorijo malce drugače kot v slovenščini, nima dvojine, ima pa celo znanost okoli glagolov premikanja. Rusija
je pač velika in posledično so v jeziku potrebovali mnogo glagolov, ki opisujejo gibanje in potovanja iz enega konca države na drugega.
Učenje ruskega jezika je primerno za vse, ki želijo spregovoriti v svetovnem jeziku, za tiste, ki se učijo po posluhu, saj nam slovansko
uho pri učenju zelo pomaga, za vse, ki iščejo zahtevne, a dosegljive izzive, predvsem pa za ljubitelje lepe slovanske besede, bogate
zgodovine, dežele strastnih in dobrih ljudi ter nenazadnje vse popotnike. Rusi namreč izredno cenijo tujce, ki spregovorijo v ruščini!
Zato – nasvidenje na tečaju ruščine!
До свидания на курсе русского языка!
Kaja Lenkič
Izlet v čudovito Nemčijo
Kaj morate vedeti pred nepozabnim obiskom bavarske
prestolnice?
München je krasen cilj za izlet. Iz Ljubljane je zelo enostavno dostopen kar z vlakom ali avtobusom – cena za enosmerno vozovnico
se giba med 20 in 30 evrov. Vožnja traja med 5 in 6 ur, najbolj pa se splača potovati z nočnimi avtobusi ali vlaki, saj nam tako ostane
še en dan več za oglede (pod pogojem, da lahko na avtobusu ali vlaku spimo).
Kako ugodneje do obiska muzejev?
Seveda smo vsi že slišali za muzej Mercedesa in pa tehnični muzej v Münchnu, a mesto ponuja še cel kup drugih manj znanih, a prav
tako zanimivih muzejev – od paleontološkega muzeja, do Pinakotheke … prav vsak lahko najde nekaj zase. Tistim, ki radi vidite kar se
da veliko, predlagam, da si priskrbite tudi München Card ali München City Pass. Obe vam omogočata zastonj prevoze z javnim
prometom znotraj Münchna. Prva poleg tega ponuja znižano ceno v mnogih muzejih in atrakcijah, druga pa kar prost vstop! Za
2- dnevno München Card boste odšteli cca 16 €, za München City Pass par 60 € – a je slednja glede na cene enkratnih vstopov
vseeno precej ugodna izbira.
Se raje sprehajate po mestu?
Za vse, ki se raje sprehajajo po mestu in se sprostijo v parkih, je seveda obvezen obisk Englischer Garten – mestnega parka.
Na lep sončen dan se boste sicer počutili kot na plaži v Portorožu na višku sezone – ljudje se sončijo, privoščijo si ohladitev v
potoku, igrajo kakšne športe … Opozorilo za vse, ki ne marajo golote – v parku je tudi nekaj nudističnih območij – nudizem je v
Nemčiji namreč precej popularen. Prav posebna atrakcija v tem parku pa so surferji – da, surferji! V Eisbachu na robu parka je
namreč velik val v potoku, kjer se vedno preizkušajo surferji in množice navdušujejo s svojimi triki in to praktično v vsakem
letnem času. A če ne želite biti mokri, se nikar ne postavite preblizu vode, saj boste hitro poškropljeni, ko bo kakšen od surferjev
izgubil ravnotežje ali pa naredil kak nor trik.
Kot drug park pa je vsekakor priporočljiv Olympiapark. Tu se boste kot Slovenci počutili čisto doma, saj je v parku precej gričev
v sicer zelo ravnem mestu. Z vrha griča imate na lep sončen dan tudi lep razgled naokoli. Olympiapark je bil sicer, kot samo ime
pove, zgrajen za Olipmijske igre v Münchnu. V njem se nahajajo tudi stadion, jezero za tekmovanja v veslanju, pokrit bazen … Le
nekaj minut stran pa je tudi olimpijska vas, ki danes služi kot študentsko naselje. Vsekakor je tudi ta vredna ogleda, saj študenti
fasade malih bungalovov poslikajo z vsemi možnimi fantastičnimi in ustvarjalnimi motivi – od abstraktnih, do komičnih – prava
galerija na prostem!
Prevoz in prenočišča za vsak žep
Medtem ko Englischer Garten leži precej centralno, pa bi za ogled Olympiaparka priporočal vožnjo s podzemno. Nakup vozovnic
je možen na avtomatih na praktično vsaki postaji, odločite pa se lahko za enkratne, relacijske, dnevne, večdnevne vozovnice …
Čeprav sistem podzemnih v Münchnu morda ni tako pregleden kot na Dunaju, pa se vseeno človek zlahka znajde, če si vzame čas.
München ima več linij podzemne železnice, poleg tega pa še S-Bahn – torej nekakšno mestno železnico (ki je deloma tudi podzemna),
ter seveda tramvaje in avtobuse. Cel potniški sistem je tako ogromen, prav tako pa ima München toliko fantastičnih stvari vrednih
ogleda izven starega mestnega jedra, da si je pot vredno načrtovati vnaprej ali pa uporabiti kakšen app (npr. Google), ki nam pomaga
z načrtovanjem poti.
München, kar se hotelov in hostlov tiče, sicer velja za precej drago mesto – a brez skrbi! Če ste spretni in znate uporabljati razne booking
appe, tudi to ne bo problem. Lahko pa v Münchnu spite tudi čisto zastonj! Poznate Couchsurfing? To je aplikacija, kjer ljudje zastonj (oziroma
v zameno za kakšno večerjo ali manjše darilce iz domovine) ponujajo kavč popotnikom. Zadeva je predvsem zanimiva in primerna za mlajše
popotnike ali študente, kot dodaten bonus zastonj prenočišču pa je seveda tudi novo poznanstvo in stik z domačini, ki vas lahko popeljejo v
najbolj kul, turistom skrite kotičke mesta!
Bi radi jedli ugodno in hkrati spoznali bavarsko kulinariko?
Ko smo že ravno pri kul kotičkih mesta. Restavracije v centru Münchna so precej drage, a če se zapeljete malce izven turistično
obleganega centra, lahko v dobri pivnici uživate v zelo obilni bavarski večerji že za okrog 15-20€ (glavna jed + sladica in seveda pivo).
Če pa vas tradicionalna bavarska hrana ne mika preveč, se zelo splača poiskati restavracije v bližini fakultet oziroma študentskih kampusov –
te so velikokrat precej cenejše, kot druge, a zato nič slabše.
Utrip mesta in namigi za pobeg v naravo
Center mesta oziroma osrednji trg z mestno hišo (Neues Rathaus) je sicer krasen, a če želite sliko pred katero od znamenitosti v centru,
bodite pripravljeni, da bo na sliki še nekaj 10 do 100 drugih ljudi. Center je vedno zelo poln turistov. Še posebej poln je pozimi, ko je na
tem mestu tudi božični sejem. Domačini se centralnega božičnega sejma sicer zaradi množic turistov večkrat izogibajo in raje zaidejo na
kakšne manjše božične sejme po mestu. Vsekakor ne bi priporočal piva ali tipične bavarske pojedine na osrednjem trgu, kajti cene so tu
precej zasoljene.
Če vam je en dan mestnega vrveža dovolj, pa imate tudi krasno priložnost z S-Bahnom obiskati predmestja Münchna. Okrog Münchna
je ogromno krasnih idiličnih in bolj zelenih lokacij, prav tako pa tudi nekaj čudovitih jezer, ki so kot nalašč za odmor od mesta. Liniji S6 ali
S8 vas pripeljeta na jug do več večjih in manjših jezer, kjer lahko v miru preživite prijeten sončen dan, se sprehodite naokoli, poleti pa si
seveda lahko privoščite tudi osvežitev in malo zaplavate v jezeru – ob primernem vremenu se jezero poleti segreje tudi čez 20 stopinj, kar
je že precej prijetna temperatura za plavanje!
München je vsekakor mesto vredno ogleda, kjer lahko v 2 dneh doživimo 1001 dogodivščino ali pa zgolj sproščujoče lahkotno potovanje
in odvisno od osebnih želja pustimo v mestu na stotine evrov ali pa z dobrim in premišljenim načrtom zapravimo skupaj s prevozom tudi
veliko manj.
Timotej Klopčič
Poletni jezikovni tečaji
Halo! ¡Hola! ¿Qué tal? Hello!
Zate smo pripravili nekaj posebnega!
Tudi to poletje organiziramo intenzivne poletne jezikovne tečaje, ki pa so tokrat veliko več od samo tega!
Poleg vedno zabavnih in izjemno kvalitetnih jezikovnih tečajev, bodo to tokrat organizrana tudi skupna druženja po tečajih, in “zadnja večerja” za vse tečajnike poletnih tečajev.
Paket smo poimenovali kar Bilinguin poletni cocktail. V redu, ne? 🙂

Vse podrobnosti o intenzivnem poletnem tečaju izveš s klikom na prijavno stran.
Ne odlašaj s prijavo in poskrbi, da bo letošnje poletje zares nepozabno!

Če pa se tvoji termini ne ujemajo s skupinskimi tečaji, te vabimo, da si izbereš individualni tečaj z 20% poletnim popustom!
Učenje tujih jezikov ni le zabavno, je tudi zdravo! Preverite, zakaj.
Da ima učenje jezikov številne prednosti, je znano vsem. Prinaša nam dodatno znanje, odpira nove zaposlitvene in karierne priložnosti, omogoča nam širjenje obzorij, spoznavanje novih ljudi in kultur … Na Bilingui verjamemo, da vsak novi jezik, s katerim se srečamo, pa naj bo to za krajši ali daljši čas, prinaša novo percepcijo.
A učenje jezikov je dobro tudi za enega izmed najpomembnejših in najskrivnostnejših organov človeškega telesa – naše možgane. V nadaljevanju vam izdamo, zakaj.
1. Večja koncentracija
Raziskave Naje Ferjan Ramirez, slovenske znanstvenice na področju dvojezičnosti pri otrocih na Univerzi v Washingtonu, so pokazale, da imajo večjezični dojenčki aktivnejšo prefrontalno skorjo možganov. Nenehno preklapljanje med dvema ali več jeziki namreč utrdi možgansko mrežo in poskrbi za dodatno vadbo dojenčkovih možganskih celic. Pri dojenčkih to pomeni, da so njihovi možgani popolnoma zmožni specializacije v dveh ali več jezikih, še preden naši najmlajši sploh začnejo govoriti! Ljudje, ki pogosto govorijo več jezikov, so torej vajeni jezikovnega preklapljanja, zaradi česar se lažje in hitreje osredotočijo na različne naloge – in to tudi takrat, ko te niso jezikovne narave.
2. Boljši delovni spomin
Zaradi preklapljanja med več jeziki se izboljša tudi delovni spomin možganov. Študija Univerze v Granadi in Univerze York v Torontu iz 2013 je pokazala, da so dvojezični otroci boljši pri ohranjanju, procesiranju in posodabljanju informacij v kratkem časovnem obdobju, skratka imajo boljši delovni spomin. Posledično rezultati raziskave predpostavljajo, da so večjezični govorci boljši pri nalogah, ki zahtevajo to obliko spomina, kar pomeni, da med drugim nimajo težav z bralnim razumevanjem, sledenjem navodilom, mentalnim računanjem.
3. Upočasnitev staranja možganov
Raziskava Univerze v Edinburgu je pokazala, da imajo ljudje, ki govorijo več jezikov, znatno večje kognitivne sposobnosti kot ostali. Te se najbolj kažejo v splošni inteligenci in branju. Dobra stran teh ugotovitev je tudi, da ni važno, kdaj ste se začeli učiti tujega jezika. Rezultati so pokazali, da se dobrodejni vplivi dvojezičnosti razvijejo tudi, kadar se začnete učiti jezika v poznejših letih in ne le kot otrok.
4. Upočasnitev kognitivnih bolezni
Fizični in mentalni trening, kot je recimo aktivna uporaba različnih jezikov, pomaga pri ohranjanju kognitivnih funkcij v možganih in upočasni simptome pri ljudeh, ki trpijo za demenco in Alzheimerjevo boleznijo, pravi Kim Potowski, profesorica na Univerzi v Illinoisu. Ellen Bialystok, psihologinja na Univerzi York v Torontu, je preučevala 211 ljudi (enojezični in dvojezični) z visoko verjetnostjo razvoja Alzheimerjeve bolezni in ugotovila, da so se prvi simptomi bolezni pri dvojezičnih ljudeh pojavili več kot 5 let kasneje kot pri tistih, ki govorijo le en jezik.
Znan pregovor pravi, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Da pa nas tudi učenje novega jezika drži stran od zdravnikov, bo kot vse kaže tudi držalo, kajne? 🙂
Tjaša Dražnik
Znanje japonščine kot dragocena kompetenca mlajših generacij
V Jezikovnem centru Bilingua v sodelovanju z OŠ Ledina v šolskem letu 2018/19 učencem OŠ Ledine omogočamo brezplačno udeležbo na 50-urnem tečaju japonskega jezika. Gre za pilotoski projekt, v okviru katerega tečaj japonščine obiskuje 13 učencev zadnje triade, ki vsak petek popoldan srkajo znanje tega ekostičnega tujega jezika, ki ga govori več kot 125 milijonov ljudi.
V petek, 8. marca 2019, smo se v sodelovanju s Filozofsko fakulteto UL učence razveselili s prav posebnim obiskom. Srečali so se s študenti pedagogike z Univerze v Tsukubi, ki so marca za dva tedna obiskali Slovenijo in se pri nas mudijo na različnih študijskih aktivnostih.
Otrokom smo z obiskom želeli dati priložnost prvega pristnega stika z Japonci, njihovim jezikom in kulturo, da so lahko kar čimprej v prakso prenesli to, kar so se do sedaj naučili. Študenti so jih z osnovnim besediščem motivirali za nadaljnje učenje ter jim dodali potrebno samozavest. Dve učni uri sta minili v zares prijetnem in sproščenem vzdušju. Ob druženju s sedmimi japonskimi študentkami so naši učenci imeli možnost z naravnimi govorkami spregovoriti v japonščini – suvereno so se predstavili, pokazali, kaj že znajo, vadili so izgovorjavo … V nadaljevanju so s pomočjo zabavne interaktivne vaje osvajali besedišče, povezano z deli obraza, na vrsto pa je prišla tudi kaligrafija. Bilo je prav zabavno in zelo ustvarjalno!
Za učence je že sam tečaj dodatnega tujega jezika, ki je nekoliko drugačen, a v svetovnem merilu zagotovo izjemno pomemben, izredno dragocen, samo srečanje s študenti z Japonske pa je bilo odlična priložnost, da razširijo svoja obzorja in se medkulturno povezujejo.
Učenje japonščine učencem tudi sicer omogoča spoznavanje novega sveta, ki se v marsičem razlikuje od njim znane Evrope − srečujejo se s povsem novim sistemom pisave, z izredno zanimivo kulturo in navadami naroda. Učenje japonskega jezika jim nenazadnje omogoča pridobivanje jezikovne kompetence, ki je v času, ko je Japonska vse pomembnejša svetovna gospodarska velesila, vse bolj cenjena in zaželena. Gre za generacijo učencev, ki bo na trg dela zagotovo vstopila pripravljena na delovanje v večjezičnem in večkulturnem okolju.
Mi se že zelo veselimo naslednje priložnosti, ko bo v naši učilnici spet odmevalo こんにちは.
Ekipa Jezikovnega centra Bilingua
Avtor fotografij: Anže Pavšič
V Jezikovnem centru Bilingua učencem omogočamo učenje tujega jezika po metodi Bilingua KIDS.
Kako potovati po nemškem govornem področju
Bitte in Danke poznamo vsi, katere pa so še druge uporabne in nujne fraze, ki jih potrebujemo, če
potujemo v Avstrijo, Nemčijo ali Švico?
Enostavnega odgovora na to vprašanje pravzaprav ni, kajti vsaka od teh treh držav in pravzaprav vsaka zvezna dežela oziroma kanton uporablja tudi za najbolj vsakodnevne stvari drugačne izraze. Tako boste na tržnici v Nemčiji kupili Kartoffel (krompir) in Tomate (paradižnik), medtem ko vam bodo v Avstriji prodala Erdapfel in Paradaiser.
Pa pojdimo od začetka – že pozdravi na severu in jugu se razlikujejo – v Nemčiji je običajen pozdrav Guten Tag ali bolj neformalno Hallo, medtem ko vas bodo predvsem Bavarci in Avstrijci pozdravili z Grüß Gott, Švicarji pa Grüezi. Tudi ko se boste poslavljali, boste slišali vse od Auf Wiedersehen in Tschuss do Servas, Baba, Ciao …
Ko pridemo v kakšno večje mesto in se ne znajdemo najbolje prek vseh googlemapsov in drugih appov, je vedno uporabna fraza Entschuldigen Sie bitte, wo ist … (Oprostite prosim, kje je…). Opis poti je ena najpomembnejših tematik za začetnike nemščine. Par enostavnih izrazov in fraz nam zelo olajša vsako potepanje. Geradeaus, links und rechts (naravnost, levo in desno) so tisti osnovni pojmi, brez katerih ne gre – seveda je dobro poznati tudi števila, ki so ena izmed prvih lekcij začetnega tečaje nemščine A1.1.
Dve pomembni besedi, ko boste uporabljali javni promet sta tudi einsteigen in aussteigen – vstopiti in izstopiti – bodite pozorni – podzemne železnice, tramvaji in S-Bahni niso takšni kot avtobusi v Ljubljani in Sloveniji. Sistem je precej avtomatiziran in če boste poskusili zadnji hip skočiti v
podzemno ali na tramvaj boste obtičali med vrati in sebi in drugim povzročili nemalo slabo volje in nevšečnosti. Ko vam opozorilo torej reče Bitte nicht mehr einsteigen; prosim ne vstopajte več.
Velikokrat ko se končno pripeljemo do pravega dela mesta pa tudi kakšno stvar potrebujemo in iščemo – Brauchen; in suchen sta zopet dva pomembna izraza, ki pa ju čisto preprosto kombiniramo z že poznanim stavkom Entschuldigen Sie, ich brauche/suche. Če hotela ali hostla nismo rezervirali vnaprej pa si lahko pomagamo tudi s sledečo frazo Entschuldigen Sie, kennen Sie ein billiges und gutes Hotel (Oprostite, ali poznate poceni in dober hotel).
Kaj pa v restavracijah? Kako naročati jedi in imena hrane in pijače se učimo na tečaju A1.2, Ich nehme (vzel bom) in ime hrane je precej preprosta fraza, kako pa vprašati za račun? Die Rechnung, bitte!, na kar boste dobili odgovor Bargeld oder Karte (gotovina ali kartica). Ne bodite presenečeni, če kakšne gostilne in restavracije ne sprejemajo kartice, to se v Nemčiji in Avstriji pravzaprav zgodi večkrat kot v Sloveniji! Tako da nikoli ne škodi imeti v denarnici kakšen evro več, kot pa da na koncu iščemo Geldautomat.
Ko enkrat premagate prvo “oviro” in ljudje vidijo, da niste materni govorec, pa so ljudje vedno navdušeni nad dejstvom, da se z njimi trudite pogovarjati v nemščini in običajno začno govoriti bolj počasi, razločno in “pravilno” nemško. Tako da le brez strahu!
Timotej Klopčič