POTOVANJE PO NEMČIJI
KAKO POTOVATI PO NEMŠKEM GOVORNEM PODROČJU
“Bitte” in “Danke” poznamo vsi, katere pa so še druge uporabne in nujne fraze, ki jih potrebujemo, če potujemo v Avstrijo, Nemčijo ali Švico?
Enostavnega odgovora na to vprašanje pravzaprav ni, kajti vsaka od teh treh držav in pravzaprav vsaka zvezna dežela oziroma kanton uporablja tudi za najbolj vsakodnevne stvari drugačne izraze.
Tako boste na tržnici v Nemčiji kupili “Kartoffel” (krompir) in “Tomate” (paradižnik), medtem ko vam bodo v Avstriji prodalI “Erdapfel” in “Paradaiser”.
Pa pojdimo od začetka – že pozdravi na severu in jugu se razlikujejo – v Nemčiji je običajen pozdrav “Guten Tag” ali bolj neformalno “Hallo”, medtem ko vas bodo predvsem Bavarci in Avstrijci pozdravili z “Grüß Gott”, Švicarji pa “Grüezi”.
Tudi ko se boste poslavljali, boste slišali vse od “Auf Wiedersehen” in “Tschuss” do “Servas”, “Baba”, “Ciao”…
Ko pridemo v kakšno večje mesto in se ne znajdemo najbolje prek vseh googlemapsov in drugih appov, je vedno uporabna fraza “Entschuldigen Sie bitte, wo ist…” (Oprostite prosim, kje je…).
Opis poti je ena najpomembnejših tematik za začetnike nemščine. Par enostavnih izrazov in fraz nam zelo olajša vsako potepanje. “Geradeaus, links und rechts” (naravnost, levo in desno) so tisti osnovni pojmi, brez katerih ne gre – seveda je dobro poznati tudi števila, ki so ena izmed prvih lekcij začetnega tečaje nemščine A1.1.
Dve pomembni besedi, ko boste uporabljali javni promet sta tudi “einsteigen” in “aussteigen” – vstopiti in izstopiti – bodite pozorni – podzemne železnice, tramvaji in S-Bahni niso takšni kot avtobusi v Ljubljani in Sloveniji. Sistem je precej avtomatiziran in če boste poskusili zadnji hip skočiti v podzemno ali na tramvaj boste obtičali med vrati in sebi in drugim povzročili nemalo slabo volje in nevšečnosti. Ko vam opozorilo torej reče “Bitte nicht mehr einsteigen” prosim ne vstopajte več.
Velikokrat ko se končno pripeljemo do pravega dela mesta pa tudi kakšno stvar potrebujemo in iščemo – “brauchen” in “suchen” sta zopet dva pomembna izraza, ki pa ju čisto preprosto kombiniramo z že poznanim stavkom “Entschuldigen Sie, ich brauche/suche”.
Če hotela ali hostla nismo rezervirali vnaprej pa si lahko pomagamo tudi s sledečo frazo “Entschuldigen Sie, kennen Sie ein billiges und gutes Hotel” (Oprostite, ali poznate poceni in dober hotel).
Kaj pa v restavracijah? Kako naročati jedi ter imena hrane in pijače se učimo na tečaju A1.2, “Ich nehme” (vzel bom) in ime hrane je precej preprosta fraza, kako pa vprašati za račun? “Die Rechnung, bitte!”, na kar boste dobili odgovor “Bargeld oder Karte” (Gotovina ali kartica). Ne bodite presenečeni, če kakšne gostilne in restavracije ne sprejemajo kartice, to se v Nemčiji in Avstriji pravzaprav zgodi večkrat kot v Sloveniji! Tako da nikoli ne škodi imeti v denarnici kakšen evro več, kot pa da na koncu iščemo “Geldautomat”.
Ko enkrat premagate prvo “oviro” in ljudje vidijo, da niste materni govorec, pa so ljudje vedno navdušeni nad dejstvom, da se z njimi trudite pogovarjati v nemščini in običajno začno govoriti bolj počasi, razločno in “pravilno” nemško. Tako da le brez strahu!
Avtor: Timotej Klopčič
FRANCOSKA SLOVNICA
OSEBNI ZAIMKI V FRANCOŠČINI
-
Les pronoms sujets (Osebni zaimki prve osebe)
Les pronoms sujets se placent toujours avant le verbe.
*Je parle français. / Tu manges de la soupe.
En français, les pronoms sujets sont obligatoires.
Osebni zaimki prve osebe stojijo vedno pred glagolom.
*Jaz govorim francosko. / Ti ješ juho.
Osebni zaimki prve osebe so v francoskem jeziku obvezni.
-
Les pronoms réfléchis (Povratni osebni zaimki)
Les pronoms réfléchis s’utilisent avec les verbes pronominaux.
*Je me douche. / Nous nous habillons. / Ils se promènent.
Povratni osebni zaimki se uporabljajo s povratnimi glagoli.
*Jaz se tuširam. / Mi se oblačimo. / Oni se sprehajajo.
-
Les pronoms toniques (Poudarjeni osebni zaimki)
Les pronoms toniques servent à insister sur la personne, à renforcer le pronom le pronom sujet.
*Moi, je me baigne et vous, vous vous douchez.
Uporabimo jih takrat, ko želimo poudariti osebo.
*Jaz, jaz se kopam in vi, vi se pa tuširate.
Les pronoms toniques s’utilisent aussi après les prépositions et les conjonctions.
Uporabljamo jih tudi za predlogi (avec, sans, de, chez, pour, entre…)
*Je vais chez Fred et Marie. -> Je vais chez eux.
*Je parle avec Julien. -> Je parle avec lui.
-
Les pronoms COD (Osebni zaimki v tožilniku)
Les pronoms compléments d’objet direct remplace un nom qui suit un verbe sans préposition.
Osebne zaimke v tožilniku uporabljamo, kadar glagoli ne zahtevajo predlogov à ali de, kar v slovenščini ponavadi sovpada s tožilnikom.
*Je lis un livre. -> Je le lis.
*Berem knjigo. -> Berem jo.
-
Les pronoms COI (Osebni zaimki v dajalniku)
Les pronoms compléments d’objet indirect remplace un nom qui suit un verbe avec la préposition À.
Ti zaimki se uporabljajo z glagoli, ki zahtevajo predlog à, kar je v slovenščini dajalnik. Zamenjajo lahko le živo.
*Il parle à son frère. -> Il lui parle.
*Govori svojemu bratu. -> Govori mu.
*Potrebno je poznati glagole, ki se v francoskem jeziku vežejo s predlogom À. Nekaj je izjem, kot na primer: demander à. V slovenščini se ta glagol veže s 4. sklonom, v francoščini pa s 3. sklonom.
-
Les pronoms EN et Y (Prislovna zaimka EN in Y)
En général, le pronom EN remplace des choses introduites par DE, DU, DE LA, DES.
V splošnem prislovni zaimek EN nadomešča samostalnike, pred katerimi stojijo nedoločni členi (un, une, des ) in delni členi (du, de la, de, des).
*Je veux du gâteau. -> J’en veux.
*Želim torto. -> Želim jo.
*Il mange beaucoup de chocolat. -> Il en mange beaucoup.
*On poje veliko čokolade. -> On jo poje veliko.
Le pronom Y remplace souvent un lieu. Uporablja se z glagoli, ki zahtevajo predlog à. Zamenja neživo.
*Je vais en France. -> J’y vais.
*Grem v Francijo. -> Grem tja.
*Je pense à mon avenir. -> J’y pense.
*Mislim na prihodnost. -> Mislim nanjo.
Avtorica: Barbara Munih
FRANCOSKA SLOVNICA
AMENER ou EMMENER? APPORTER ou EMPORTER?
Da ne boste več v dvomih, kateri glagol je prava izbira, vam predstavljam nekaj primerov z razlago.
1. AMENER ou APPORTER?
AMENER s’utilise pour des personnes, APPORTER s’utilise pour des choses.
AMENER uporabljamo za osebe, APPORTER pa za stvari.
*J’apporte le café. (Prinesem kavo.)
*J’amène les enfants à l’école. (Otroke pripeljem v šolo.)
*J’amène mon chien chez mon ami. (K prijatelju pripeljem svojega psa.)
—————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
2. EMMENER ou EMPORTER?
Comme pour AMENER et APPORTER, la différence entre EMMENER et EMPORTER n’est pas compliquée: on emmène quelqu’un tandis qu’on emporte quelque chose.
Kot pri AMENER in APPORTER je tudi med EMMENER in EMPORTER razlikovanje preprosto: EMMENER se uporablja za ljudi, EMPORTER pa za stvari.
*Quand je voyage, j’emporte toujours ma brosse à dents. (Ko potujem, vedno vzamem s seboj zobno ščetko.)
*J’emmène mon ami à l’exposition en ville. (Prijatelja peljem/vzamem s seboj na razstavo v mesto.)
—————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
3. AMENER ou EMMENER?
Il y a bien une différence entre les deux verbes. Comparons ces deux phrases:
*J’amène les enfants à l’école. (Otroke pripeljem v šolo.)
*J’emmène les enfants à la fête. (Otroke peljem/vzamem s seboj na zabavo.)
Dans le premier cas, je vais déposer les enfants à l’école, je ne vais pas rester avec eux.
V prvem primeru bom otroke odložil v šoli in ne bom ostal z njimi.
Dans le deuxième cas, je vais rester avec eux à la fête.
V drugem primeru bom ostal z otroki na zabavi.
—————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
4. EMPORTER ou APPORTER?
EMPORTER et APPORTER s’emploient quand on transporte des objets. Oba glagola se uporabljata, ko govorimo o stvareh.
La différence est à peu près la même qu’entre EMMENER et APPORTER.
*Je t‘ai apporté un cadeau. (Prinesel sem ti darilo.)
Cela signifie que je vais te laisser le cadeau, je ne vais pas le garder avec moi!
To pomeni, da bom darilo pustil tebi in ga ne bom odnesel nazaj s seboj.
*En voyage, j’emporte toujours deux valises.
Ko potujem, vedno vzamem s seboj dva kovčka.
Cela signifie que ces deux valises vont rester avec moi, je ne vais pas les laisser dans le taxi!
To pomeni, da gresta kovčka z menoj in jih ne bom pustil v taksiju.
Avtorica: Barbara Munih
NEMŠKA SLOVNICA
NEMŠKI LOČLJIVI GLAGOLI V SEDANJIKU
Ena izmed posebnosti nemškega jezika so tudi glagoli, ki se pri pregibanju oz. spreganju razdelijo na dva dela – t.i. ločljivi glagoli oz. trennbare Verben.
S spodnjim člankom bomo razjasnili dilemo, zakaj stavek »Ich aufstehe um 7 Uhr« ni čisto pravilen.
1. Ločljivi glagoli so sestavljeni iz dveh delov: predpone in polnopomenskega glagola:
auf + stehen = aufstehen
predpona + polnopomenski glagol = ločljivi glagol
———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-
2. Pri pregibanju predpona gre čisto na konec stavka, polnopomenski glagol pa, kot je običajno za nemški jezik, v svoji spregani obliki ostane na drugem mestu:
Ich stehe um 7 Uhr auf. (Jaz vstajam ob 7. uri.)
Du stehst um 7 Uhr auf. (Ti vstajaš ob 7. uri.)
Er steht um 7 Uhr auf. (On vstaja ob 7. uri.)
———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-
3. In tudi če oblikujemo nekoliko daljši stavek, položaj predpone in glagola ostane enak, na primer:
Ich stehe schon seit Jahren fast jeden Morgen um 7 Uhr auf.
(Jaz že vrsto let skoraj vsak dan vstajam ob 7. uri.)
———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-
4. V nemščini obstajajo ločljive in neločljive predpone, in da bo prepoznavanje ločljivih glagolov lažje, v spodnji tabeli najdete nekaj najpogostejših ločljivih predpon:
auf-ein-an-aus-ab-mit- |
-stehen (vstati)-kaufen (nakupovati)-rufen (poklicati)-machen (izključiti)-fahren (odpeljati)-kommen (priti zraven) |
———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-
5. Pa tvorimo z njimi še nekaj stavkov:
aufstehen: Wir stehen spät auf.
einkaufen: Du kaufst gerne auf dem Markt ein.
anrufen: Ich rufe meine Freundin jeden Tag an.
———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-
6. Pri tem pa ne pozabimo, da pri pregibanju glagolov še zmeraj veljajo pravila za spreganje za sedanji čas in ustrezne končnice, ki so tipične za posamezne osebe v ednini in množini!
Pa poskusite nekaj stavkov tvoriti še sami. Bereit? Los geht’s:
du, ausmachen, das Radio
wir, abfahren, jetzt
er, mitkommen, ins Kino
Pa še rešitve:
Du machst das Radio aus.
Wir fahren jetzt ab.
Er kommt ins Kino mit.
———————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-
Wir hoffen, Sie haben wieder etwas Neues gelernt!
V naslednjem prispevku pa povemo še kaj več o uporabi ločljivih glagolov v pretekliku.
Tschüs und bis bald!
Avtorica: Barbara Munih
FRANCOSKA SLOVNICA
KAJ JE RAZLIKA MED ON IN NOUS?
1. Quand ON a la même valeur que NOUS
Dans les deux cas il s’agit d’un pronom personnel. Oba nastopata kot osebna zaimka in imata enako vrednost v stavku.
*Nous allons bien. → On va bien.
– ON s’utilise un peu plus à l’oral et davantage dans un langage familier. Zaimek ON se uporablja bolj v pogovorni francoščini, ker je krajši kot NOUS.
*Nous comprenons. → On comprend.
– Le pronom ON pose souvent des problèmes. Effectivement, même s’il représente plusieurs personnes, tout comme NOUS, il reste singulier, au niveau grammatical. ON doit être conjugué à la 3e personne du singulier (comme IL). Zaimek ON večkrat povzroči zmedo. Čeprav ga v pogovornem jeziku uporabljamo namesto množinskega zaimka NOUS, v slovničnem pogledu stoji poleg glagola v 3.osebi ednine.
– Enfin, quand ON est un pronom personnel, il faut faire l’accord avec le sujet. Glagol in pridevnik uskladimo z zaimkom ON kot bi bil NOUS (v množini glagolu in pridevniku dodamo končnico -s).
*On est grands.
*On est allés au supermarché.
—————————————————————————————————————————————————————————————————————
2. Le pronom ON indéfini en français
Le pronom ON peut aussi avoir une valeur indéfinie. Dans ce cas, il n’a pas la même valeur que NOUS.
Il représente tout le monde, en général, mais personne en particulier. C’est donc un pronom indéfini.
Zaimek ON se uporablja tudi kot nedoločni zaimek. V tem primeru nima enake uporabe kot NOUS. Predstavlja vse ljudi na splošno.
Exemples:
*De la tour Eiffel, on peut admirer un paysage extraordinaire.
Z Eiffelovega stolpa lahko občudujemo čudovito pokrajino.
*Quand on veut, on peut. (proverbe)
Če si nekaj želimo, to tudi zmoremo.
Avtorica: Barbara Munih
NEMŠKA SLOVNICA
DER, DIE, DAS … NE JEZI NAS!
Pred kratkim smo že pisali o nemških določnih členih, ki so verjetno že vsakemu, ki se je kdaj srečal z nemščino, povzročali težave. Da pa osvežimo znanje, smo za vas napisali še en podroben članek o njihovi uporabi. Njihova naloga ni le ta, da nam tu in tam povzročajo preglavice, temveč da določajo spol samostalnika, pred katerim stojijo.
Nemščina pozna tri določne člene:
-
die: določni člen, ki stoji pred samostalniki ženskega spola: npr. die Sonne oz. tisto sonce,
-
der: določni člen, ki stoji pred samostalniki moškega spola: npr. der Tisch oz. tista miza in
-
das: določni člen, ki stoji pred samostalniki srednjega spola: npr. das Wohnzimmer oz. tista dnevna soba.
Kot lahko razberemo iz zgornjih primerov pa dilema pri uporabi nastane, ker se nemški spol pogosto ne ujema z našim slovenskim.
K sreči pa obstaja za določanje nemškega slovničnega spola nekaj napotkov (seveda z nekaterimi izjemami), s katerimi si lahko pri tem pomagate.
Spodaj smo zbrali nekaj najpogostejših končnic nemških samostalnikov in drugih trikov, ki vam bodo olajšali določanje spola.
Pa poglejmo:
1. DIE
a) samostalniki na:
-e: e Lampe (izjema der Käse!)
-ei: e Polizei
-in: e Sekretärin
-heit: e Schönheit
-keit: e Neuigkeit
-schaft: e Rechnung
b) drevesa, rože:
e Buche, e Narzisse
c) (manjše) reke:
e Soča, e Drau, e Donau, e Save
d) tujke na:
-ik: e Politik
-ion: e Deligation
-ie: e Demokratie
-ät: e Fakultät
-age: e Garage
-itis: e Bronchitis
-ur: e Diktatur
-anz: e Bilanz
-enz: e Konkurenz
e) ladje, letala
e Titanic, e Boeing
2. DER
a) mnogo pijač
r Kaffee, r Tee, r Wodka, r Wein (izjeme: s Wasser, s Bier, e Limonade, e Cola)
b) poklici, nacionalnosti itd. na: -er:
r Vertreter, r Norweger
c) velike reke
r Nil, r Amazonas, r Rhein
d) dnevi v tednu, meseci, letni časi
r Montag, r Mai, r Herbst
e) denar
r Euro, r Dollar, r Rubel
f) tujke na:
-graph: r Paragraph
-it: r Profit
– (ism)us: r Kapitalismus
g) smeri neba, padavine
r Süden, r Osten, r Regen, r Schnee
h) minerali
r Diamant
i) znamke avtomobilov
r Skoda, r Mazda, r Toyota
j) hribi, gore
r Triglav, r Himalaja
k) samostalniki na:
– ig: r Honig
– (l)ing: r Frühling
3. DAS
a) samostalniki na:
-tel: s Viertel
-tum: s Wachstum (izjeme: r Recihtum, r Irrtum!)
-chen: s Fensterchen
-lein: s Tischlein
b) glagoli z veliko začetnico (glagolniki):
s Schreiben (pisanje), s Warten (čakanje)
c) hoteli, kavarne, kinematografi
s Astoria, s Ritz
d) tujke na:
-ett: s Kabinett
-in: s Benzin
-(i)um: s Studium
-ma: s Thema
-ment: s Dokument
-o: s s Büro
e) kovine in kemični elementi
s Eisen, s Gold, s Uran
f) samostalniki s predpono Ge-
s Gemüse, s Geschäft
Pa še en nasvet: Priporočamo vam, da si določne člene zapomnite kar skupaj s samostalnikom, tako se vam bodo ob ponavljanju še hitreje vtisnili v spomin.
Und viel Spaß!
Več o omenjenih členih pa si lahko preberete tu: https://bilingua.si/der-die-oder-das/
Avtorica: Diana Plazar
PORTUGALSKA SLOVNICA
ALI IMA PORTUGALŠČINA DVA GLAGOLA BITI?
Portugalščina je poleg španščine prava posebnost v pojmovanju glagola biti in njegovih modalnosti, zato moramo biti še posebej pozorni pri njegovi rabi. V slovenščini obstaja v rabi zgolj en glagol biti, ki zajema najrazličnejše vloge in funkcije v jeziku ter pojmuje tako eksistenco stanja, občutja, kot tudi geografsko umeščenost ali lokacijo bitji, stvari in pojmov. Slovenski glagol biti je lahko v portugalščini ustreznica dvema glagoloma, in sicer glagolu ser ali glagolu estar, kar pa je odvisno od pomena in rabe, kot tudi od konteksta, v katerem je glagol uporabljen.
VERBO SER
Glagol biti v portugalščini načeloma uporabljamo v naslednjih situacijah:
a) Nacionalna pripadnost (nacionalidades)
Voces são portugueses? – Eu sou português, mas ele é italiano.
b) Poklici (profissões)
Sou professor e o meu irmão é engenheiro.
c) Status (estado civil)
Ela é casada.
d) Izvor (origem)
Tu és de Lisboa? Não, não sou de Lisboa. Sou de Faro.
e) Lastnina (posse)
O dicionário é do professor.
f) Čas (tempo cronológico)
Que horas são?
g) Snov (matéria)
Esta mesa é de madeira.
h) Geografska pozicija (situação geográfica)
Lisboa é em Portugal.
i) Pridevniki v vlogi stalnih (značajskih) lastnosti
O João é muito inteligente.
Foto 1: Este menino é baixinho.
Foto 2: Este menino é alto.
Če se želite naučiti več o portugalščini kot le o teh dveh glagolih, se vpišite na tečaj portugalščine! 🤗 Registrirate se lahko na tej povezavi: https://bilingua.si/tecaj-portugalscine/
VERBO ESTAR
Glagol biti/stati v portugalščini načeloma uporabljamo v naslednjih situacijah:
a) Krajevni prislovi (advérbio de lugar)
O dicionário está ali.
b) Predlog em + premikajoči se subjekt (em + local – sujeito móvel)
O Ricardo está em França. Eu estou no Brasil.
O livro está em cima da mesa.
c) Vremenski pojavi (tempo meteorológico)
Está muito calor lá fora.
d) Pridevniki v vlogi začasnih stanj, občutji, počutja, čustev (adjetivos com características temporárias)
A sopa está quente.
Hoje estou muito cansado.
Estamos todos contentes.
A janela está aberta.
e) Pozdravi (cumprimentar)
Como está? – Estou bem, obrigado.
Foto 1: Estes pratos estão sujos.
Foto 2: Estes pratos estão limpos.
V zgornjih primerih lahko brez težav prepoznamo razlike in ločimo rabo med glagoloma, včasih pa to težje prepoznamo. Takrat je še posebej pomembno, da smo pozorni na to, ali v posamezni situaciji izražamo neko splošno dejstvo, ki je vseprisotno in vseobsegajoče, izraža eksistenco, kot denimo stalne, nespremenjene značajske lastnosti oseb ali predmetov (glagol ser) ali gre za nekakšno trenutno stanje oz. občutje, ki se lahko kmalu spremeni oz. posledico ali rezultat nekega glagolskega dejanja v preteklosti (glagol estar).
SER vs ESTAR
A água em Portugal é fria. (SER) vs A água está muito fria!!! (ESTAR)
. 
O limão é azedo. (SER) vs Este limão está mesmo azedo!!! (ESTAR)
. 
Vir: Gramática ativa 1, Livro do Aluno
Avtor: Edvin Dervišević
KITAJSKA SLOVNICA
OSNOVE KITAJŠČINE
Kitajščine se veliko ljudi na prvi pogled kar ustraši zaradi kompleksnosti njenega zapisa – pismenk.
Vendar pa jih večina ne ve, da so le-te sestavljene iz manjših delov, radikalov, ki se jih naučimo sestavljati skupaj, da sploh dobimo te kompleksne pismenke.
KAJ SPLOH SO RADIKALI?
Radikali so posamezni deli pismenk, ki nam povejo pomen ali pa približno izgovorjavo pismenke.
Na podlagi poznavanja radikalov lahko včasih celo ugotovimo izgovorjavo določene pismenke, pa čeprav jo šele prvič vidimo.
Pa si poglejmo nekaj osnovnih radikalov, ki tvorijo večino pismenk:
人 rén – človek 土 tǔ – zemlja
女 nǚ – ženska 水 shuǐ – voda
口 kǒu – usta 火 huǒ – ogenj
门 mén – vrata 日 rì – sonce
大 dà – velik 月 yuè – luna
小 xiǎo – majhen 雨 yǔ – dež
心 xīn – srce 木 mù – les
手 shǒu – roka 山 shān – gora
目 mù – oko 虫 chóng – žuželka
贝 bèi – školjka 马 mǎ – konj
Ste morda opazili, da so nekateri radikali zelo podobni stvarem v njihovi dejanski obliki? Na primer 人, 口, 门, 火 in 山?
Nekatere ljudi včasih spominjajo na risbice, ki so jih risali v osnovni šoli. Pa vas?
Nad latiničnim zapisom radikalov so se pojavili tudi razni znaki, ki jih v slovenščini nimamo – to so toni.
KITAJSKI TONI
Kitajščina je tonalni jezik, kar pomeni, da ima vsak zlog svoj določen ton.
Če ga spremenimo, se spremeni tudi pomen pismenke. Poznamo 5 tonov, in sicer:
* prvi ton – dolg in visok
* drugi ton – kratek in rastoč
* tretji ton – dolg in padajoč ter rastoč
* četrti ton – kratek in padajoč
* peti ton – nevtralni ton brez intonacije
Primere bomo ponazorili na besedi »ma« :
* prvi ton označimo z dolgo črto
latinični zapis: mā
pomen: mama
zapis s pismenko: 妈 (radikala ženska in konj skupaj tvorita pismenko mama)
izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)
* drugi ton označimo s kratko rastočo črto
latinični zapis: má
pomen: krastača
zapis s pismenko: 蟆 (tukaj pa se skrivajo radikali: žuželka na levi in sonce + velik na levi … kaj pa je to nad njima? 艹 –> podobno je travi, kajne? Tako je, to je radikal za travo)
izgovorjava: izgovarjavo pa tu daje desni del pismenke, saj je to tudi samosvoja pismenka, sestavljena iz trava + sonce + velik = 莫, ki se izgovori kot mò – kot smo rekli v uvodu, dajejo nekateri radikali pismenkam samo približno izgovorjavo, zato je tukajšnja izgovorjava ma le podobna izgovorjavi mo)
* tretji ton označimo s povezano kratko padajočo in kratko rastočo črto
latinični zapis: mǎ (kot narobe obrnjena slovenska strešica na samoglasnikih – širok ê)
pomen: konj
zapis s pismenko: 马
izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)
* četrti ton označimo s kratko padajočo črto
latinični zapis: mà
pomen: ozmerjati
zapis s pismenko: 骂 (radikal za konja je spodaj, nad njim pa sta dva radikala za usta, ker z usti nekoga ozmerjamo)
izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)
* peti ton pa je brez oznake
latinični zapis: ma
pomen: pismenka stoji na koncu stavka in trdilno poved spremeni v vprašalno
zapis s pismenko: 吗 (radikal za usta na levi in za konja na desni, usta se navezujejo na govorjenje, spraševanje)
izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)
Avtorica: Karla Ana Dolenc
FRANCOSKA SLOVNICA
PASSE COMPOSE vs IMPARFAIT
1. Le passé composé
a) Le passé composé tvorita pomožna glagola »être« ali »avoir« v sedanjiku in pretekli deležnik, »le participe passé«.
Je suis parti.
Mon voisin a déménagé.
b) Običajno se ta pretekli čas uporablja za »glavno dejanje« (prispodoba z dogajanjem v gledališču za lažje razumevanje). To dejanje je točno časovno določeno in dokončano.
2. L’imparfait
a) Ta pretekli čas ni sestavljen, njegove končnice pa so:
J’aimais, tu aimais, il aimait, nous aimions, vous aimiez, ils aimaient.
b) Uporabljamo ga za opis, dekor, »scenografijo« (zopet prispodoba z gledališčem), a tudi takrat, ko govorimo o navadah v preteklosti ali nedokončanem dejanju. Pogosto stoji ob časovnih določilih, kot so “avant“, “quand“, “à cette époque“.
3. Primeri
* Quand j’étais petit, je passais mes étés à Arcachon. -> Gre za navade, ki jih je oseba imela, ko je bila majhna, zato uporabimo l’imparfait.
* Marie est partie? -> Tu pa gre za kratko, točno določeno, »glavno dejanje«.
* Hier, j’ai vu une vidéo super sur YouTube. Ça parlait du passé composé et de l’imparfait! ->
V prvem stavku gre za »glavno«, točno določeno dejanje, zato uporabimo le passé composé. V drugem stavku pa gre za splošen opis vsebine v videu, ki je vedno enaka, torej bo drugi stavek v l’imparfait.
*OPOMBA
V nekaterih primerih lahko uporabimo le passé composé ali l’imparfait!
* Il a fait beau lundi à Paris? / Il faisait beau à Paris lundi? -> Tu je možna uporaba obeh časov, le smisel stavka se rahlo spremeni. Prvi stavek pomeni, da je bilo tisti dan lepo vreme v določenem momentu in ne cel dan.
Drugi stavek pa nam pove, da je bilo lepo vreme cel dan.
Avtorica: Barbara Munih
FRANCOSKA SLOVNICA
BON vs BIEN
Prepričana sem, da ste že kdaj oklevali med uporabo »bon« in »bien«.
Ste na pravem mestu, da rešite dilemo enkrat za vselej. Pa poglejmo…
BON (BONNE) je bolj povezan z našo čustveno, subjektivno
platjo:
a) Gre za pridevnik, ki označuje samostalnik in izraža okus, vonj
ali kvaliteto.
– J’ai fait un bon gâteau. (okus)
– Ton repas sent bon ! (vonj)
– Je cherche un bon canapé pour mon salon. (kvaliteta)
– C’est une bonne personne ! (kvaliteta)
b) Ta pridevnik spreminja smisel glede na intonacijo.
– C’est bon ! (Arrête maintenant ! Je suis fatigué de t’écouter chanter!
=Stop!)
– C’est bon ! (J’arrête, mais je vais m’inscrire à l’émission The Voice
pour devenir chanteur! =D’accord!)
– C’est bon pour le repas chez toi. On arrivera vers 20 heures. (=C’est
OK!)
c) Uporablja se tudi kot samostalnik.
– Les bons seront toujours vainqueurs ! (=les gentils)
– Le magasin m’a donné un bon de réduction. (=un coupon de
réduction)
– Il y a toujours du bon dans la vie. (=des aspects positifs)
d) Uporablja se kot vzklik.
– Bon ! C’est parti ! (=Allez ! = Hop hop hop !)
– Ah bon !? C’est incroyable !!! (=> pour exprimer la surprise)
BIEN pa je bolj v povezavi z našo intelektualno, moralno platjo:
a) Je prislov, ki določa glagol, drug prislov ali pridevnik.
– Tu as bien travaillé ! (qualité)
– Ton fils est bien grand pour son âge ! (bien = très)
b) Gre za nespremenljiv pridevnik, ki določa samostalnik.
– Ta rédaction est bien comme ça. (conforme, satisfaisante)
– C’est un homme bien. (honnête)
c) Bien du/de la/des + nom = beaucoup de
– Tu as bien de la chance ! = Tu as beaucoup de chance !
d) Lahko se uporablja tudi kot samostalnik.
– C’est une famille qui est très riche. Elle possède beaucoup de
biens. (=beaucoup de propriétés)
– Il faut toujours essayer de faire le bien. (=des choses qui sont
positives pour tout le monde)
e) Lahko je tudi vzklik.
– Bien, nous pouvons commencer. (=Allez ! => plus soutenu que
bon / pour les situations plus formelles)
– Eh bien, tu avais raison ! (=en fait, en réalité)
