FRANCOSKA SLOVNICA

---

KAJ JE RAZLIKA MED ON IN NOUS?

 

1. Quand ON a la même valeur que NOUS

Dans les deux cas il s’agit d’un pronom personnel.

 

*Nous allons bien. → On va bien.

 

– ON s’utilise un peu plus à l’oral et davantage dans un langage familier. 

– Si on l’emploie plus à l’oral, c’est parce que c’est beaucoup plus court!

 

*Nous comprenons. → On comprend.

 

 – Le pronom ON pose souvent des problèmes. Effectivement, même s’il représente plusieurs personnes, tout comme NOUS, il reste singulier, au niveau grammatical. ON doit être conjugué à la 3e personne du singulier (comme IL).

 – Enfin, quand ON est un pronom personnel, il faut faire l’accord avec le sujet;

 

*On est grands.
*On est allés au supermarché.

2. Le pronom ON indéfini en français

Le pronom ON peut aussi avoir une valeur indéfinie. Dans ce cas, il n’a pas la même valeur que NOUS.
Il représente tout le monde, en général, mais personne en particulier. C’est donc un pronom indéfini.

 

Exemples:

 

*De la tour Eiffel, on peut admirer un paysage extraordinaire.
*Quand on veut, on peut. (proverbe)

 

Avtorica: Barbara Munih

DER, DIE, DAS

---

DER, DIE, DAS … NE JEZI NAS!

Pred kratkim smo že pisali o nemških določnih členih, ki so verjetno že vsakemu, ki se je kdaj srečal z nemščino, povzročali težave. Da pa osvežimo znanje, smo za vas napisali še en podroben članek o njihovi uporabi. Njihova naloga ni le ta, da nam tu in tam povzročajo preglavice, temveč da določajo spol samostalnika, pred katerim stojijo.

Nemščina pozna tri določne člene:

• die: določni člen, ki stoji pred samostalniki ženskega spola: npr. die Sonne oz. tisto sonce,

• der: določni člen, ki stoji pred samostalniki moškega spola: npr. der Tisch oz. tista miza in

• das: določni člen, ki stoji pred samostalniki srednjega spola: npr. das Wohnzimmer oz. tista dnevna soba.

Kot lahko razberemo iz zgornjih primerov pa dilema pri uporabi nastane, ker se nemški spol pogosto ne ujema z našim slovenskim.

K sreči pa obstaja za določanje nemškega slovničnega spola nekaj napotkov (seveda z nekaterimi izjemami), s katerimi si lahko pri tem pomagate.

Spodaj smo zbrali nekaj najpogostejših končnic nemških samostalnikov in drugih trikov, ki vam bodo olajšali določanje spola.

Pa poglejmo:

 

 

-e: e Lampe (izjema: der Käse!) 

-ei: e Polizei

-in: e Sekretärin

-heit: e Schönheit

-keit: e Neuigkeit

-schaft: e Rechnung

b) drevesa, rože

e Buche, e Narzisse

c) (manjše) reke

e Soča, e Drau, e Donau, e Save

c) tujke na:

-ik: e Politik

-ion: e Deligation

-ie: e Demokratie

-ät: e Fakultät

-age: e Garage

-itis: e Bronchitis

-ur: e Diktatur

-anz: e Bilanz

-enz: e Konkurenz

d) ladje, letala

e Titanic, e Boeing

 

2. DER

 

a) mnogo pijač

r Kaffee, r Tee, r Wodka, r Wein (izjeme: s Wasser, s Bier, e Limonade, e Cola)

b) poklici, nacionalnosti itd. na: -er:

r Vertreter, r Norweger

c) velike reke

r Nil, r Amazonas, r Rhein

d) dnevi v tednu, meseci, letni časi

r Montag, r Mai, r Herbst 

e) denar

r Euro, r Dollar, r Rubel

f) tujke na:

-graph: r Paragraph

-it: r Profit

– (ism)us: r Kapitalismus

g) smeri neba, padavine

r Süden, r Osten, r Regen, r Schnee

h) minerali

r Diamant

i) znamke avtomobilov

r Skoda, r Mazda, r Toyota

j) hribi, gore

r Triglav, r Himalaja

k) samostalniki na:

– ig: r Honig

– (l)ing: r Frühling

 

 

3. DAS

 

a) samostalniki na:

-tel: s Viertel 

-tum: s Wachstum (izjeme: r Recihtum, r Irrtum!)

-chen: s Fensterchen

-lein: s Tischlein

b) glagoli z veliko začetnico (glagolniki):

 s Schreiben (pisanje), s Warten (čakanje)

c) hoteli, kavarne, kinematografi

s Astoria, s Ritz

d) tujke na:

-ett: s Kabinett

-in: s Benzin

-(i)um: s Studium

-ma: s Thema

-ment: s Dokument

-o: s s Büro

e) kovine in kemični elementi

s Eisen, s Gold, s Uran

f) samostalniki s predpono Ge-

s Gemüse, s Geschäft

 

Pa še en nasvet: Priporočamo vam, da si določne člene zapomnite kar skupaj s samostalnikom, tako se vam bodo ob ponavljanju še hitreje vtisnili v spomin.

Und viel Spaß! 

Več o omenjenih členih pa si lahko preberete tu: https://bilingua.si/der-die-oder-das/

 

Avtorica: Diana Plazar

PORTUGALSKA GLAGOLA SER IN ESTAR

---

ALI IMA PORTUGALŠČINA DVA GLAGOLA BITI?

Portugalščina je poleg španščine prava posebnost v pojmovanju glagola biti in njegovih modalnosti, zato moramo biti še posebej pozorni pri njegovi rabi. V slovenščini obstaja v rabi zgolj en glagol biti, ki zajema najrazličnejše vloge in funkcije v jeziku ter pojmuje tako eksistenco stanja, občutja, kot tudi geografsko umeščenost ali lokacijo bitji, stvari in pojmov. Slovenski glagol biti je lahko v portugalščini ustreznica dvema glagoloma, in sicer glagolu ser ali glagolu estar, kar pa je odvisno od pomena in rabe, kot tudi od konteksta, v katerem je glagol uporabljen.

Glagol biti v portugalščini načeloma uporabljamo v naslednjih situacijah:

a) Nacionalna pripadnost (nacionalidades)

Voces são portugueses? – Eu sou português, mas ele é italiano.

b) Poklici (profissões)

Sou professor e o meu irmão é engenheiro.

c) Status (estado civil)

Ela é casada.

d) Izvor (origem)

Tu és de Lisboa? Não, não sou de Lisboa. Sou de Faro.

e) Lastnina (posse)

O dicionário é do professor.

f) Čas (tempo cronológico)

Que horas são?

g) Snov (matéria)

Esta mesa é de madeira.

h) Geografska pozicija (situação geográfica) 

Lisboa é em Portugal.

i) Pridevniki v vlogi stalnih (značajskih) lastnosti

O João é muito inteligente.

Foto 1: Este menino é baixinho.

Foto 2: Este menino é alto.

Če se želite naučiti več o portugalščini kot le o teh dveh glagolih, se vpišite na tečaj portugalščine! 🤗 Registrirate se lahko na tej povezavi:  https://bilingua.si/tecaj-portugalscine/

Glagol biti/stati v portugalščini načeloma uporabljamo v naslednjih situacijah:

a) Krajevni prislovi (advérbio de lugar)

O dicionário está ali.

b) Predlog em + premikajoči se subjekt (em + local – sujeito móvel)

O Ricardo está em França. Eu estou no Brasil.

O livro está em cima da mesa.

c) Vremenski pojavi (tempo meteorológico)

Está muito calor lá fora.

d) Pridevniki v vlogi začasnih stanj, občutji, počutja, čustev (adjetivos com características temporárias)

A sopa está quente.

Hoje estou muito cansado.

Estamos todos contentes.

A janela está aberta.

e) Pozdravi (cumprimentar)

Como está? – Estou bem, obrigado.

Foto 1: Estes pratos estão sujos.

Foto 2: Estes pratos estão limpos.

V zgornjih primerih lahko brez težav prepoznamo razlike in ločimo rabo med glagoloma, včasih pa to težje prepoznamo. Takrat je še posebej pomembno, da smo pozorni na to, ali v posamezni situaciji izražamo neko splošno dejstvo, ki je vseprisotno in vseobsegajoče, izraža eksistenco, kot denimo stalne, nespremenjene značajske lastnosti oseb ali predmetov (glagol ser) ali gre za nekakšno trenutno stanje oz. občutje, ki se lahko kmalu spremeni oz. posledico ali rezultat nekega glagolskega dejanja v preteklosti (glagol estar).

 

SER  vs  ESTAR

A água em Portugal é fria. (SER)                        vs                 A água está muito fria!!! (ESTAR)

 

.                                 

       

O limão é azedo. (SER)                                       vs                   Este limão está mesmo azedo!!! (ESTAR)

 

.                                 

 

 

Vir: Gramática ativa 1, Livro do Aluno

Avtor: Edvin Dervišević

基础汉语 – OSNOVE KITAJŠČINE

---

Kitajščine se veliko ljudi na prvi pogled kar ustraši zaradi kompleksnosti njenega zapisa – pismenk.

Vendar pa jih večina ne ve, da so le-te sestavljene iz manjših delov, radikalov, ki se jih naučimo sestavljati skupaj, da sploh dobimo te kompleksne pismenke.

KAJ SPLOH SO RADIKALI?

 

Radikali so posamezni deli pismenk, ki nam povejo pomen ali pa približno izgovorjavo pismenke.

Na podlagi poznavanja radikalov lahko včasih celo ugotovimo izgovorjavo določene pismenke, pa čeprav jo šele prvič vidimo.

 

Pa si poglejmo nekaj osnovnih radikalov, ki tvorijo večino pismenk:

 

人   rén  –  človek                                               土   tǔ  –  zemlja                                              

女   nǚ  –  ženska                                                水   shuǐ  –  voda

口   kǒu –  usta                                                   火   huǒ  –  ogenj           

门   mén –  vrata                                                 日   rì  –  sonce   

大   dà  –  velik                                                    月   yuè  –  luna   

小   xiǎo  –  majhen                                             雨   yǔ  –  dež  

心   xīn  –  srce                                                    木   mù  –  les    

手   shǒu  –  roka                                                 山   shān  –  gora   

目   mù  –  oko                                                     虫   chóng  –  žuželka                                                                

贝   bèi  –  školjka                                                马   mǎ  –  konj 

 

Ste morda opazili, da so nekateri radikali zelo podobni stvarem v njihovi dejanski obliki? Na primer 人, 口, 门, 火 in 山?

Nekatere ljudi včasih spominjajo na risbice, ki so jih risali v osnovni šoli. Pa vas?

Nad latiničnim zapisom radikalov so se pojavili tudi razni znaki, ki jih v slovenščini nimamo – to so toni.

 

KITAJSKI TONI

 

Kitajščina je tonalni jezik, kar pomeni, da ima vsak zlog svoj določen ton.

Če ga spremenimo, se spremeni tudi pomen pismenke. Poznamo 5 tonov, in sicer:

* prvi ton  –  dolg in visok

* drugi ton  – kratek in rastoč

* tretji ton  – dolg in padajoč ter rastoč

* četrti ton  – kratek in padajoč

* peti ton  – nevtralni ton brez intonacije

 

Primere bomo ponazorili na besedi »ma« :

 

* prvi ton označimo z dolgo črto

latinični zapis: mā

pomen: mama

zapis s pismenko: 妈 (radikala ženska in konj skupaj tvorita pismenko mama)

izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)

 

* drugi ton označimo s kratko rastočo črto

latinični zapis: má

pomen: krastača

zapis s pismenko: 蟆 (tukaj pa se skrivajo radikali: žuželka na levi in sonce + velik na levi … kaj pa je to nad njima? 艹 –> podobno je travi, kajne? Tako je, to je radikal za travo)

izgovorjava: izgovarjavo pa tu daje desni del pismenke, saj je to tudi samosvoja pismenka, sestavljena iz trava + sonce + velik = 莫, ki se izgovori kot mò – kot smo rekli v uvodu, dajejo nekateri radikali pismenkam samo približno izgovorjavo, zato je tukajšnja izgovorjava ma le podobna izgovorjavi mo)

 

* tretji ton označimo s povezano kratko padajočo in kratko rastočo črto

latinični zapis: mǎ (kot narobe obrnjena slovenska strešica na samoglasnikih – širok ê)

pomen: konj

zapis s pismenko: 马

izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)

 

* četrti ton označimo s kratko padajočo črto

latinični zapis: mà

pomen: ozmerjati

zapis s pismenko: 骂 (radikal za konja je spodaj, nad njim pa sta dva radikala za usta, ker z usti nekoga ozmerjamo)

izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)

 

* peti ton pa je brez oznake

latinični zapis: ma

pomen: pismenka stoji na koncu stavka in trdilno poved spremeni v vprašalno

zapis s pismenko: 吗 (radikal za usta na levi in za konja na desni, usta se navezujejo na govorjenje, spraševanje)

izgovorjava: izgovorjavo daje radikal za konja (ma)

 

 

Avtorica: Karla Ana Dolenc

FRANCOSKI ČASI

---

PASSE COMPOSE vs IMPARFAIT

 

 

1. Le passé composé

a) Le passé composé tvorita pomožna glagola »être« ali »avoir« v sedanjiku in pretekli deležnik, »le participe passé«.

Je suis parti.
Mon voisin a déménagé.

b) Običajno se ta pretekli čas uporablja za »glavno dejanje« (prispodoba z dogajanjem v gledališču za lažje razumevanje). To dejanje je točno časovno določeno in dokončano.

 

2. L’imparfait

a) Ta pretekli čas ni sestavljen, njegove končnice pa so:

J’aimais, tu aimais, il aimait, nous aimions, vous aimiez, ils aimaient. 

b) Uporabljamo ga za opis, dekor, »scenografijo« (zopet prispodoba z gledališčem), a tudi takrat, ko govorimo o navadah v preteklosti ali nedokončanem dejanju. Pogosto stoji ob časovnih določilih, kot so “avant“, “quand“, “à cette époque“.

 

3. Primeri

* Quand j’étais petit, je passais mes étés à Arcachon. -> Gre za navade, ki jih je oseba imela, ko je bila majhna, zato uporabimo l’imparfait.

* Marie est partie? -> Tu pa gre za kratko, točno določeno, »glavno dejanje«.

* Hier, j’ai vu une vidéo super sur YouTube. Ça parlait du passé composé et de l’imparfait! -> 

V prvem stavku gre za »glavno«, točno določeno dejanje, zato uporabimo le passé composé. V drugem stavku pa gre za splošen opis vsebine v videu, ki je vedno enaka, torej bo drugi stavek v l’imparfait.

*OPOMBA 

V nekaterih primerih lahko uporabimo le passé composé ali l’imparfait!

* Il a fait beau lundi à Paris? / Il faisait beau à Paris lundi? -> Tu je možna uporaba obeh časov, le smisel stavka se rahlo spremeni. Prvi stavek pomeni, da je bilo tisti dan lepo vreme v določenem momentu in ne cel dan.
Drugi stavek pa nam pove, da je bilo lepo vreme cel dan.

 

 

Avtorica: Barbara Munih

FRANCOSKA SLOVNICA

---

BON vs BIEN

Prepričana sem, da ste že kdaj oklevali med uporabo »bon« in »bien«.
Ste na pravem mestu, da rešite dilemo enkrat za vselej. Pa poglejmo…

 

BON (BONNE) je bolj povezan z našo čustveno, subjektivno
platjo:

a) Gre za pridevnik, ki označuje samostalnik in izraža okus, vonj
ali kvaliteto.

– J’ai fait un bon gâteau. (okus)
– Ton repas sent bon ! (vonj)
– Je cherche un bon canapé pour mon salon. (kvaliteta)
– C’est une bonne personne ! (kvaliteta)

b) Ta pridevnik spreminja smisel glede na intonacijo.

– C’est bon ! (Arrête maintenant ! Je suis fatigué de t’écouter chanter!
=Stop!)
– C’est bon ! (J’arrête, mais je vais m’inscrire à l’émission The Voice
pour devenir chanteur! =D’accord!)
– C’est bon pour le repas chez toi. On arrivera vers 20 heures. (=C’est
OK!)

c) Uporablja se tudi kot samostalnik.

– Les bons seront toujours vainqueurs ! (=les gentils)
– Le magasin m’a donné un bon de réduction. (=un coupon de
réduction)
– Il y a toujours du bon dans la vie. (=des aspects positifs)

d) Uporablja se kot vzklik.

– Bon ! C’est parti ! (=Allez ! = Hop hop hop !)
– Ah bon !? C’est incroyable !!! (=> pour exprimer la surprise)

 

BIEN pa je bolj v povezavi z našo intelektualno, moralno platjo:

a) Je prislov, ki določa glagol, drug prislov ali pridevnik.

– Tu as bien travaillé ! (qualité)
– Ton fils est bien grand pour son âge ! (bien = très)

b) Gre za nespremenljiv pridevnik, ki določa samostalnik.

– Ta rédaction est bien comme ça. (conforme, satisfaisante)
– C’est un homme bien. (honnête)

c) Bien du/de la/des + nom = beaucoup de

– Tu as bien de la chance ! = Tu as beaucoup de chance !

d) Lahko se uporablja tudi kot samostalnik.

– C’est une famille qui est très riche. Elle possède beaucoup de
biens. (=beaucoup de propriétés)
– Il faut toujours essayer de faire le bien. (=des choses qui sont
positives pour tout le monde)

e) Lahko je tudi vzklik.

– Bien, nous pouvons commencer. (=Allez ! => plus soutenu que
bon / pour les situations plus formelles)
– Eh bien, tu avais raison ! (=en fait, en réalité)

 

Avtorica: Barbara Munih

DER, DIE oder DAS?

---

Množinski samostalniki v nemščini

---

Vprašanje, ki ga učenci nemščine pogosto zastavijo je:

Tvorjenje množine s končnico –n/en

• moški samostalniki s končnicami e, ent, and, ant, ist, or

Primer: der Student – die Studenten (študent)

• ženski samostalnik s končnicami e, in, ion, ik, heit, keit, schaft, tät, ung

Primer: die Nation – die Nationen (nacija)

• posebnost pri ženskih samostalnikih s končnico in: ‚n‘ se podvoji

Primer: die Lehrerin – die Lehrerinnen (učiteljica)

• pri tujkah s končnicami ma, um, us se končnica v množini po navadi zamenja z en.

Primer: das Thema – die Themen (tema)

Tvorjenje množine s končnico –e

•  moški samostalniki s končnicami eur, ich, ier, ig, ling, ör

Primer: der Friseur – die Friseure (frizer)

•  veliko enozložnih samostalnikov ženskega spola (množina velikokrat dobi preglas)

Primer: die Hand – die Hände (roka)

Tvorjenje množine s končnico -r/er

• veliko enozložnih samostalnikov srednjega spola (množina velikokrat dobi preglas)

Primer: das Wort – die Wörter (beseda)

POZOR: Ženski samostalniki množine se nikoli ne tvorijo z r/er.

Tvorjenje množine s končnico -s

•  moški, ženski in samostalniki srednjega spola s končnicami a, i, o, u, y

Primer: das Auto – die Autos (auto)

• Priimki

Primer: die Lehmanns = die Familie Lehmann (Lehmannovi = družina Lehmann)

Samostalniki, katerim se oblika v množini ne spremeni

• moški samostalniki s končnicami el, en, er

Primer: der Löffel – die Löffel (žlica)

• samostalniki srednjega spola s končnicami chen, lein

Primer: das Mädchen – die Mädchen (deklica)

Avtor: Timotej Klopčič

Slovar modernih kratic

---

Kdaj izbrati individualni jezikovni tečaj in kdaj skupinski?

---

Obe obliki jezikovnih tečajev imata svoje prednosti, zato morate najprej sami pri sebi razmisliti, kakšen način učenja ustreza vam, koliko ste motivirani in koliko časa na teden ste pripravljni nameniti jeziku.

• Termini

• Paket

• Lokacija

• Vsebina

• Jezikovni trener

• Dinamika

• Cena

Prednosti skupinskih tečajev se skrivajo drugje

Prednosti učenja tujega jezika v skupini